»Samo za vas odpiramo prvi savnarskiklub v Sloveniji. Prestižni kompleks na 8200 kvadratnih metrih površine. Čudovit klub, velneška ponudba, restavracija, erotični kino, prostorni vrt z bazenom, hotel in veliko erotičnega napoja! V Novi Gorici, največjem igralniškem mestu srednje Evrope, boste našli zadovoljitev vaših najbolj divjih sanj.« S temi besedami nocoj na Ajševici, le streljaj od Nove Gorice, odpirajo prvi savnarski klub v Sloveniji. Najbolj divje sanje bo mogoče v klubu Marina izsanjati v zameno za 85 evrov vstopnine in zaradi podobnosti z baje tudi med Slovenci zelo priljubljeno javno hišo Andiamo v Beljaku (tako po ponudbi, spletni strani, cenah) je med bolje poučenimi završalo, da Slovenija dobiva prvo uradno javno hišo.
Pa je (vsaj uradno) ne. Slovenska zakonodaja v nasprotju z zakonodajo Avstrije, kjer lahko prostitutke delujejo kot samostojne podjetnice (registriranih je okoli 6200 prostitutk in okoli 710 bordelov, prostitutke imajo obvezne zdravniške preglede), dekriminalizira samo zasebno prodajo spolnih storitev, organizirane pač ne. Tako bo Marina le eden od mnogih klubov in nočnih lokalov, ki ponujajo erotični napoj. Le da lastniki zagotavljajo, da bo ta na voljo na veliko višji ravni. Umaknjena izven industrijskih con ponuja diskretnost, prijeten ambient, zunanji bazen, sprostitev, restavracijo, bar, erotični kino, hotelske sobe in predvsem usnje. Črno in rdeče. In intimo. Ob treh savnah, majhnim džakuziju, dveh masažnih mizah ponuja neprimerno več za vrati skritih kotičkov z rdečimi usnjenimi posteljami. »Namenjene so gostom, njihovemu počitku in domišljiji. Ni skrivnost, da smo tukaj zaradi italijanskih gostov,« pove lastnik kluba, Mariborčan Dejan Šurbek. Eno leto intenzivnih priprav je za njim, v Italiji so novost v slovenski ponudbi v zadnjega pol leta oglaševali na 12 radijskih frekvencah in samo v zadnjem mesecu si je njihovo spletno stran ogledalo 30.000 obiskovalcev. Večinoma Italijanov. »Klub bo lahko sprejel od 150 do 200 gostov, to je tista številka, ki še omogoča dobro počutje in prijetno vzdušje,« pripoveduje Šurbek v pisarnici kluba, kjer je nekoč deloval zloglasni nočni klub in diskoteka in nato propadli igralni klub Jolly. »Zagotovo bo to doslej najbolj mirna dejavnost v teh prostorih,« se nasmehne Šurbek. Umaknjena intimna lokacija, zagrajena pred očmi radovednežev, je kot nalašč za zabavo, ki potrebuje diskretnost.
Prostor za domišljijo in iznajdljivost
Da ne stavijo na domače goste, je več kot očitno. Na Goriškem pred odprtjem ni polemik, le redki so tisti, ki sploh vedo, da se danes tam napovedujeta veliko odprtje in nepozabna zabava. »Vse je zelo zavito v tančico skrivnosti. Ne uradno ne neuradno ne vemo nič o tem, še tega ne, da bo odprtje,« je bil včeraj presenečen predsednik krajevne skupnosti Rožna Dolina Valter Vodopivec in dodal, da bo to zato bržkone tujek v njihovem okolju. Lastniki domačinov s ceste ne vabijo z obljubo erotike, ampak s savnami in masažami – čisto navadnim wellness centrom torej. Šele ko se po dovozu zapeljemo pred vhod, nas z obcestne table razsvetli napis erotic. In kaj bo tukaj erotičnega? »Vse, celoten ambient, glasba, luči, delujemo po podobnem principu kot FKK oziroma nudistični klubi, na voljo bo en malce večji kino in en manjši intimnejši s filmi za odrasle. Prirejali bomo erotične plese, striptize. Sicer pa bo vse prepuščeno domišljiji gostov in njihovim željam,« pojasni Šurbek. Bo torej klub Marina ponujal tudi prostitutke? »Nikakor, nismo povezani ne z Andiamotom in ne posegamo v sfero prostitucije,« Šurbek odločno zavrne naše dvome. To potrjujejo tudi v Andiamotu, kjer pa nad slovensko konkurenco niso najbolj navdušeni. »Gostom ne bomo urejali prostitutk, ne smemo jih. To je prepuščeno gostom,« na naše vrtanje vendarle doda Šurbek. Na vratih ne bodo nikogar odganjali (razen mladoletnih in premočno vinjenih), prostitutke bodo lahko obiskovalke lokala in nihče jim ne prepoveduje, da si tam najdejo stranko. Lahko jih bodo gostje s seboj pripeljali tudi sami. V klubu Marina računajo na dober glas in na domišljijo gostov. Na zakonodajo, ki bi to področje urejala in ne prepuščala iznajdljivosti posrednikov, pač ne morejo. Pa bi si želeli? »Ne vem, kaj bi vam odgovoril, ne vem, če je pametno o tem govoriti,« se izmuzne Šurbek.
Za zasebnimi vrati
Prostitucija se tako v Sloveniji večinoma dogaja skoraj izključno za zaprtimi vrati, pove dr. Iztok Šori, raziskovalec na Mirovnem inštitutu. V zasebnih stanovanjih, nočnih klubih, hotelih, barih. Pred petnajstimi leti je policija ocenjevala, da je v prostitucijo vključenih okoli 1400 žensk, od tedaj dalje policija uradnih ocen ne daje več. Raziskav, ki bi zajele delovanje prostitucije v Sloveniji v celoti, nimamo. A Šori meni, da gre za relativno majhen trg. Prevladuje heteroseksualna prostitucija, kot ponudnice vodijo ženske, med strankami moški. Vsaj polovica delovne sile v prostituciji prihaja iz drugih držav. Sogovornik ugotavlja, da je prostitucija tudi izjemno prilagodljiva. »V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila organizirana predvsem v salonih z erotično masažo, nato so se pojavile agencije in nočni klubi. Množična uporaba mobilnih telefonov je pomembno vplivala na organizacijo prostitucije v zasebnih stanovanjih, ki danes zavzema največji delež. V zadnjih letih pa vedno večjo vlogo pri navezovanju stikov in mreženju pridobiva internetno okolje,« razloži.
Tema, ki ne prinaša političnih točk
Slovenija je leta 2003 prostitucijo dekriminalizirala, kar pomeni, da prostitutke zaradi svoje dejavnosti niso preganjane, so pa preganjani tisti, ki prostitucijo zlorabljajo, denimo zvodniki ali trgovci z ljudmi. Enajst let kasneje nismo dosegli nič več. »Ko so liberalni demokrati leta 2001 predlagali, da se prostitucija črta s seznama prekrškov, so zagovarjali cilj, da bi v prihodnje prostitutke in prostituti lahko opravljali svoje delo legalno kot samostojne podjetnice in podjetniki. Ker pa kasneje ni bil sprejet noben akt, ki bi to omogočil, prostitutke in prostituti danes svojega dela ne morejo opravljati legalno. V Sloveniji še nobena vlada ni sprejela načrta ali politike, ki bi zadevala prostitucijo. Tudi resnega političnega diskurza o tej temi še ni bilo,« je jasen Šori. Sedanja politika je tako še vedno omejena na preganjanje zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje in trgovanja z ljudmi. »Naše stranke so verjetno presodile, da je to tema, ki ne prinaša političnih točk, še bolj verjetno pa je, da se s tem vprašanjem sploh še niso resno soočile,« je prepričan Šori.
In tako napol prikriti bordeli, klubi in hoteli s tovrstno ponudbo vsak večer zaobhodijo zakonodajo. »Največkrat organizatorji prostitucije trdijo, da niso vedeli, da se je v njihovem nočnem klubu ali stanovanju dogajala prostitucija, ali pa da je bilo vse, kar so zaposleni počeli, njihova svobodna volja. Podobno tudi večina žensk, ki jih pokličejo na sodišče kot priče, trdi, da niso bile v nič prisiljene. To je lahko posledica strahu pred obtoženci ali pa tudi dejanskega stanja. Zaradi tega je dokazovanje organiziranja prostitucije, zvodništva in trgovanja z ljudmi zelo težko,« pravi Šori. Da je odkrivanje prostitucije težavno, pritrjujejo tudi na policiji. »Tukaj ni neposrednih oškodovancev in nihče nima pravega interesa tega naznanjati policiji, tudi dokazovanje, da je šlo za organizirano obliko prostitucije, ni enostavno,« poudarja vodja kriminalistov novogoriške policijske uprave Marino Pangos. Leta 2012 je policija obravnavala 6 primerov zlorabe prostitucije. Obtoženih je bilo 6 moških in 2 ženski. »Sodni postopki so običajno zelo dolgi, v povprečju mine pet let in pol od storitve kaznivega dejanja do zaključka sodnega primera. To seveda ne vpliva ugodno na žrtve in priče v teh postopkih,« je prepričan Šori. Prav tako Pangos pravi, da odpiranje novega objekta s tovrstno ponudbo po navadi na plan ne naplavi novih oprijemljivih podatkov, morda prijave nevoščljive konkurence. »Res bi moralo biti nekaj hudega zadaj, da bi to naznanjali policiji. Po navadi se zmenijo sami,« pojasni kriminalist.
Neurejenost najbolj koristi strankam
»Najbolj neurejenost razmer koristi strankam, ki lahko pridejo v stik s prostitutkami relativno enostavno in brez strahu pred policijskim pregonom. V zadnjih letih se je njihov položaj še posebej okrepil zaradi foruma, ki ga vodijo na internetu, kjer izmenjujejo informacije o prostituciji in posameznih prostitutkah ter njihove storitve tudi ocenjujejo,« pravi raziskovalec prostitucije. Kljub temu pa opozori, da je ena od anket pokazala, da večina moških v Sloveniji, ne le strank, zagovarja legalizacijo prostitucije. Legalizacije si želijo tudi organizatorji prostitucije, seveda takšne, ki bi omogočila delovanje bordelov in ne le samostojno delovanje prostitutk in prostitutov. Pa bo prostitucija v Sloveniji sploh kdaj postala gospodarska dejavnost in kaj bi to pomenilo za okolje? Šori meni, da bi bile posledice legalizacije zelo odvisne od tega, kako bi jo zastavili. Zagotovo pa del prostitutk in prostitutov zaradi stigme ne bi želel delati legalno, tudi če bi jim to omogočili. In poudari, da samo zakonodaja ne bi bila dovolj; politika legalizacije bi morala vključevati celo vrsto ukrepov: od kampanj za ozaveščanje javnosti, prostitutk in prostitutov prek programov, ki bi slednje podpirali pri izhodu iz prostitucije, zagotavljanja in nadzorovanja ustreznih delovnih pogojev do spodbujanja raziskav o prostituciji in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju. Primer Nemčije, kjer so prostitucijo legalizirali pred desetimi leti, namreč ni prinesel samo dobrih stvari. »V Nemčiji pravkar poteka razprava o tem, da bi zakonodajo spremenili, saj opažajo številne negativne posledice, predvsem pa ni videti, da bi se položaj prostitutk z legalizacijo bistveno izboljšal. Je pa legalizacija koristila organizatorjem, zvodnikom in strankam. Nemčija se sooča s pravim bumom prostitucije in je postala pomembna destinacija za seksualne turiste. Zelo se je povečalo število žensk, ki jih za namene prostitucije pripeljejo iz drugih držav, s čimer se je povečal tudi obseg trgovanja z ljudmi. Večina prostitutk pa še vedno ni zavarovana,« pripomni Šori.
Ignorantski odnos Slovencev
Da je prostitucija še vedno del sive, a dobičkonosne ekonomije, smo si verjetno krivi tudi sami. Šori je jasen, da smo Slovenci do prostitucije ignorantski. »Predstave o prostituciji temeljijo na številnih stereotipih, od tega, da gre za lahko prislužen denar in hedonistični življenjski stil, do prepričanj, da je zaradi prostitucije manj posilstev ali da je obiskovanje prostitutk v moški naravi. Dokler so prostitutke in prostituti izločeni iz javnega življenja, se ljudje zanje ne zmenijo in jih tudi ne briga, v kakšnih razmerah delajo. Če pa bi stopili iz svojih nevidnih getov, bi se prav gotovo pojavili strahovi za javno moralo in zdravje,« je prepričan.
In ker tovrstni klubi in ponudniki vsako noč državi plačujejo davke od pijače in hrane, pa Sazasu za glasbo, nihče pa od njih ne pobira davkov od njihove osrednje dejavnosti, mnogi očitajo državi, da je slab gospodar. Medtem ko se vneto bori proti sivi ekonomiji, pa s tem, ko prostitucije ne ureja kot gospodarske dejavnosti, skozi roke spušča stotine neobdavčenih evrov. Na ministrstvu za finance najprej pojasnijo, da države urejajo prostitucijo zelo različno, a da različni modeli ureditve prostitucije praviloma niso nastali zaradi pobiranja davkov, temveč zaradi varstva človekovih pravic, socialnih, zdravstvenih in varnostnih razlogov. Davčni ukrepi se tako zgolj prilagajajo normativni ureditvi dejavnosti. O tem, ali je Slovenija po 11 letih dekriminalizacije tudi kaj bližje prostituciji kot gospodarski dejavnosti, pa nam niso odgovorili. Kakorkoli: bistvo zakonskega urejanja bi torej moglo biti v zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev in pravic prostitutkam ter preprečevanju njihovega izkoriščanja in ne v pobiranju davkov.
