Slovenskemu bančnemu sistemu se je maja bilančna vsota zmanjšala za 170 milijonov evrov. K temu je ključno prispevalo nadaljevanje predčasnih poplačil obveznosti do Evrosistema iz naslova triletnih operacij dolgoročnega refinanciranja in razdolževanje bank do tujine, navaja Banka Slovenije.
Vloge gospodinjstev so se kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer povečale za 57 milijonov evrov, od tega polovico pri velikih domačih bankah. Krčenje posojil nefinančnim družbam se je nadaljevalo tudi maja, kreditna aktivnost pri gospodinjstvih pa je stagnirala. Med vrstami posojil stanovanjska posojila ohranjajo 1,1-odstotno rast.
Delež nedonosnih posojil v celotnih razvrščenih terjatvah je maja ostal nespremenjen pri 14,8 odstotka, in sicer kljub zniževanju kreditnega portfelja bank.
Dolgoročne depozitne obrestne mere znižane na 1,9 odstotka
Bruto dohodek bank je bil do maja medletno višji za 12,5 odstotka. To je deloma odraz enkrat večjega relativnega padca obrestnih odhodkov v primerjavi z znižanjem obrestnih prihodkov. Bankam se obrestni odhodki znižujejo zaradi nižanja pasivnih obrestnih mer in krčenja virov financiranja.
Letos so se dolgoročne depozitne obrestne mere znižale že za 0,9 odstotne točke na 1,9 odstotka, kar predstavlja možnost za nadaljnje zniževanje posojilnih obrestnih mer. Stroški oslabitev in rezervacij so letos za polovico nižji od lanskih.
Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi kreditno izpostavljenost slovenskih bank do občin. Te so imele konec maja za 548 milijona evrov dolga pri slovenskih bankah, kar je predstavljalo tretjino vseh bančnih posojil širši državi. Obseg dolga občin se je najbolj povečal v obdobju od 2009 do 2011, ko so kreditiranje občin najbolj povečale banke v večinski tuji lasti. Ta skupina bank izkazuje 65 odstotkov celotnih bančnih posojil občinam. Do maja letos se je rast posojil občinam znižala na 3,3 odstotka medletno.
Najbolj zadolžene mestne občine, problematične pa manjše
Z vidika obsega dolga na občana so problematične predvsem nekatere manjše občine, ki imajo manjše število prebivalcev, pri katerih dolg presega 690 evrov na prebivalca, medtem ko so glede na nominalni obseg dolga najbolj zadolžene mestne občine.
Čeprav se razpršenost občin glede na dolg na prebivalca in glede na prihodke občine v zadnjih letih povečuje, pa je 25 odstotkov takih občin, ki imajo dolg na prebivalca višji od 422 evrov in delež dolga v prihodkih višji od 38 odstotkov, navaja centralna banka.
Banke so od leta 2011 povečevale obrestne pribitke za posojila občinam do letošnjega leta, ko je opazno njihovo zmerno znižanje. To je posledica tudi skrajševanja povprečne ročnosti novoodobrenih posojil. Manj kot tri odstotke razvrščenih terjatev bank do občin je bilo maja v zamudi nad 90 dni. Delež se od leta 2011, ko je znašal 4,3 odstotka, znižuje.
Banka Slovenije: Občine naj upoštevajo davčne prihodke
Glede na umirjanje obsega kreditiranja občin v zadnjem obdobju in nizek delež zamud nad 90 dni na tem segmentu Banka Slovenije ocenjuje, da je pomembno, da občine pri svoji politiki zadolževanja upoštevajo stabilnost svojih davčnih prihodkov in zmožnost rednega odplačevanja dolga v daljšem obdobju.
Banka Slovenije je obravnavala tudi zadnje podatke o odnosih države s tujino. V maju se je presežek tekočega računa plačilne bilance prvič letos medletno povečal in znaša na letni ravni dve milijardi evrov oz. okrog 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Še vedno rastoči presežek blagovne menjave je v prvih petih mesecih dosegel 465 milijonov evrov, v zadnjih 12 mesecih pa doslej najvišjo raven 871 milijonov evrov. Povečal se je izvoz blaga v članice EU, upočasnil pa izvoz v nečlanice EU. Slednje velja zlasti za države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Izvoz v Rusijo in Ukrajino se je na letni ravni zmanjšal za okrog tretjino.
Zmanjšal uvoz iz članic EU
V uvozu blaga se je nasprotno zmanjšal uvoz iz članic EU in povečal uvoz iz nečlanic EU. Pri tem se je povečal le uvoz blaga široke potrošnje. Presežek storitvene menjave se je v prvih petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal in znaša v zadnjih 12 mesecih 1,818 milijarde evrov oz. 5,1 odstotka BDP.
Zmanjšanje je predvsem posledica nižjih presežkov menjave gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Presežek storitev potovanj je v prvih petih mesecih dosegel 477 milijonov evrov, kar je 13 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je še naprej počasi rasel presežek transportnih storitev. K medletni rasti presežka tekočega računa sta prispevala tudi porast presežka tekočih transferjev in zmanjšani primanjkljaj dohodkov od kapitala.
Na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance se je država v prvih petih mesecih zadolžila za 3,7 milijarde evrov, zasebni sektor pa se je razdolžil za dve milijardi evrov.
Zunanje neravnovesje Slovenije se izboljšuje. Neto investicijska pozicija Slovenije je konec leta 2013 znašala 13,6 milijarde evrov neto obveznosti do tujine in je bila za 2,5 milijarde evrov nižja kot konec leta 2012.
