Po kotičkih Slovenije raste število kampov in drugih turističnih namestitev, ki obiskovalcem ponujajo neposreden stik z naravo. Kamp Adrenalinček pri Bovcu je letos postal samooskrben. Avanturo in zelenje ponujajo lesene hiške na drevesih v Vrtni vasi na Bledu. V Cerknem ponujajo gozdni selfness – sprostitev z objemanjem dreves in sproščanju nog v seneni kopeli. Kamp na Bledu je Nemški kamping klub, najstarejše in največje kamping združenje v Evropi, uvrstil med pet najboljših v Evropi. Tako visoko uvrstitev si je prislužil tudi zato, ker postaja vse bolj ekološki. Kot prvi kamp v Sloveniji je lani izmeril ogljični odtis, s katerim vpliva na okolje.

Travo so namesto kosilnic popasle ovce

Pri izračunu ogljičnega odtisa so v Kampu Bled zajeli emisije iz vseh virov, ki jih kamp potrebuje za svoje delovanje, ter tudi emisije, ki nastanejo pri prevozih materiala, prevozih na delo ter rabi vode. In tako prišli do rezultata, da ogljični odtis na eno posamezno nočitev znaša 1,7 kilograma ogljikovega dioksida, kar je skoraj štirikrat manj, kot ga ustvari povprečen evropski kamp. Vodja kampa Nejc Kelbl pojasnjuje, da ga želijo še znižati, zato so letos namestili 17 sončnih kolektorjev za ogrevanje vode in večji zalogovnik vode, pred začetkom sezone so travo v kampu namesto kosilnic popasle ovce, goste pozivajo k manjši porabi vode in ločevanju odpadkov. Obiskovalcem kampa, ki pridejo z javnim prevoznim sredstvom, s kolesom ali celo peš, ponudijo popust, ideja o dodatnem popustu za tiste, ki bi bili pripravljeni v času bivanja opustiti vožnjo z avtomobili in na recepciji deponirati ključe svojega vozila, pa se ni ravno prijela. »Akcijo smo opustili, saj so gostje na svoja vozila še vedno zelo vezani,« pojasnjuje Kelbl. Slovenci so njihovi redki gostje, predstavljajo komaj slab odstotek, medtem ko ekološko ozaveščeni gostje večinoma prihajajo iz zahodne Evrope. »Kamp zaradi svoje ekološke usmerjenosti ni nič dražji, naši gostje to enostavno pričakujejo v osnovni ceni in ne za doplačilo. Zaradi njihove osveščenosti se jim takšna naravnanost zdi samoumevna,« pojasnjuje Kelbl.

Za besedo zeleno več kot zgolj narava

Posebna zgodba prihaja s Pohorja, iz tamkajšnje zelene vasi Ruševec. Vodja turizma Ruševec Sintija Križnič pojasnjuje, da se za besedo zeleno skriva veliko več kot zgolj narava, so pa zeleni pohorski gozdovi vsekakor osnova. »Poleg tega se moramo trajnostno obnašati lastniki in upravljalci. Varčujemo z vodo, energijo, striktno ločujemo odpadke, uporabljamo obnovljive vire energije, odplake čistimo prek rastlinske čistilne naprave. Nato je tu naša ponudba – hiške so skoraj v celoti zgrajene iz naravnih materialov: pohorske smreke, ovčje volne in opeke ter izpod rok domačih mojstrov. Na koncu so tu še gostje, ki jih poskušam na mehke načine nagovarjati, da tudi sami tako ravnajo – ne samo v kampu, ampak tudi kasneje doma. Skozi permakulturni krog z desetimi točkami lahko spoznajo zeliščni vrt, čebelnjak, načela samooskrbe, pasivne gradnje...« pojasnjuje Križničeva. In kdo ceni takšno ponudbo? »Slovenski gost še ni zeleni gost. Ima sicer že kar nekaj vedenja o ekološkem načinu življenja, se pa še ne vede tako,« pojasnjuje sogovornica. Njihovi poletni gostje so zato predvsem tujci, najpogosteje Angleži, Belgijci in Nizozemci. In glede na to, da je ponudba v zeleni vasi od 20 do 30 odstotkov dražja od klasičnih nastanitev, je Križničeva prepričana, da mora gostom ekologija predstavljati predvsem vrednoto.

Trendu sledijo višje izobraženi in bolje situirani ljudje

V javni agenciji Spirit Slovenija so prepričani, da je trajnostni oziroma zeleni turizem razvojna priložnost Slovenije in je zato tudi vodilna nit aktualne strategije razvoja in trženja slovenskega turizma. Zadnja leta opažajo tudi rast ponudbe, ki v celoti ali deloma ustreza smernicam razvoja zelenega turizma. Tudi v Spiritu ugotavljajo, da je glavni motiv Slovencev za počitnice še vedno 3S-turizem – sonce, morje, pesek. Slovenskih turistov s takšnim motivom je po raziskavah več kot polovica, se pa povečuje tudi delež tistih, katerih glavni motiv za oddih je narava (21 odstotkov). Močno pa nas v tem prekašajo Nizozemci, Srbi in Čehi, vse večje zanimanje za zeleni turizem velja tudi pri Korejcih, Japoncih, Kitajcih in Američanih. »Po raziskavah turistično ponudbo s trajnostnimi elementi iščejo predvsem tisti turisti, ki so tesno povezani z naravo, jo cenijo in želijo ohraniti tudi za naslednje rodove. V Ameriki je že več let vse bolj aktualen trend LOHAS (Lifestyle of Health and Sustainability), ki mu sledijo ljudje z izrazitim življenjskim slogom, povezanim z vzdrževanjem zdravja, trajnostnim razvojem tudi turizma in varovanjem okolja. Ti ljudje so večinoma bolj izobraženi in imajo višji dohodek, zelo odprti pa so za zelo različne zelene iniciative na vseh področjih (od bolj zdrave hrane, zelenih potovanj do avtomobilov in kupovanja bolj trajnostne opreme za svoje domove),« pojasnjuje Livija Kovač Kostantinovič iz Spiritovega sektorja za turizem.