Najglasnejši so na Otoku in v Nemčiji, kjer opozarjajo, da bi imelo to dejanje na Rusijo veliko večji vpliv kot ekonomske sankcije, in poudarjajo, da je Putin sebi v prid zlorabil že zimske olimpijske igre, za katere so porabili astronomskih 51 milijard ameriških dolarjev. Predviden proračun za mundial pa je »vsega« 20 milijard.

Toda zamisel po tovrstnem kaznovanju predsednika ene najmogočnejših držav na svetu je lažje izgovoriti kot pa udejanjiti. »Številne pogodbe smo že podpisali in težko jih bo preklicati,« opozarja Theo Zwanziger, član izvršnega komiteja mednarodne zveze Fifa, ki mu prav tako ni blizu ideja, da bi svetovno prvenstvo bojkotirali. Pa čeprav so Rusijo (tedaj še kot Sovjetska zvezo) zaradi invazije v Afganistanu kaznovali z bojkotom letnih olimpijskih iger leta 1980, ki pa se je končal brez pravega učinka, saj so bili predvsem prikrajšani športniki iz bojkotiranih držav, ki so bili primorani izpustiti veliko tekmovanje, ki je na sporedu vsaka štiri leta, in mnogi med njimi vnovične priložnosti, da bi posegli po olimpijski kolajni, niso dočakali.

Putin in njegovi premožni somišljeniki so sicer prepričani, da Rusija potrebuje največja športna tekmovanja, da bi v svetu znova pridobila nekaj izgubljenega prestiža, toda nekateri ekonomisti svarijo, da so bile že igre v Sočiju za Rusijo gospodarska katastrofa, nekaj podobnega pa pričakujejo tudi za zbor najboljših nogometašev. Poudarjajo, da imajo zgrajeni predvsem cestna infrastruktura in številni prestižni hoteli kratkoročen učinek na obiskovalce in ne dolgoročnega na prebivalce, opozarjajo pa tudi, da več kot 15 milijonov ljudi živi pod pragom revščine.