Niti ni tako zelo dolgo nazaj, ko je bila vožnja v poletnih mesecih videti povsem drugače kot danes – edini način za prezračevanje in vsaj malce hlajenja v pregreti pločevini so bila na stežaj odprta okna, na daljše poti smo se zaradi vročine odpravili navsezgodaj zjutraj, pozno zvečer ali kar sredi noči, udobje, ki ga je nudila klimatska naprava, je bilo rezervirano izključno za najdražje avtomobile najvišjih razredov. A čeprav se zdi, kot bi bilo včeraj, si že danes avtomobila brez klimatske naprave sploh ne znamo več predstavljati.
Tako ni čudno, da je klimatska naprava dandanes del osnovne opreme, tako rekoč slehernega novega avtomobila, in da je takšne, ki je nimajo, skorajda nemogoče dobiti. »Vsi naši modeli imajo že v osnovni opremi trendline ročno klimatsko napravo. V večini naših vozil pa je del serijske opreme že tudi avtomatska klimatska naprava,« sta nam na primer potrdila Edo Strajnar, vodja prodaje pri Volkswagnu in Blaž Grofelnik iz produktnega marketinga znamke, ki je na slovenskem trgu letos doslej prodala največ vozil, medtem ko nam je Rok Istenič iz Renaulta, druge najbolj prodajane znamke, povedal: »Povsem osnovno verzijo clia in kangooja je sicer še možno naročiti brez klimatske naprave, vendar se za to odloča izredno malo število ljudi. V zadnjem desetletju sta namreč v očeh večine kupcev radio in klimatska naprava postala del osnovne opreme vozila.«
Pomembno je, da jo uporabljamo
Če bi malce pretiravali, bi torej lahko dejali, da je klimatska naprava v novih avtomobilih nekaj tako samoumevnega, kot so to volan ali štiri kolesa. Naslednji logični korak se tako zdi prodor avtomatskih klimatskih naprav tudi v nižje razrede – ta se je sicer do neke mere že zgodil, a kot pravi Istenič, so v cenejših vozilih večinoma na voljo za doplačilo: »Tu tudi v prihodnjih letih še ne pričakujemo, da bi avtomatske naprave popolnoma nadomestile ročne.« Po drugi strani Strajnar in Grofelnik poudarjata, da so Volkswagnovi avtomobili po večini že opremljeni z avtomatsko klimatsko napravo, le osnove izvedbe imajo kot del serijske opreme ročno. A prehitevata vseeno ne: »Ali bo kdaj avtomatska klimatska naprava samoumevna, je težko reči, saj se potrebe ljudi razlikujejo od države do države. Lahko pa rečemo, da za slovenski trg drži, da se ljudje v veliki meri odločajo za izvedbe modelov, pri katerih je avtomatska klimatska naprava že del serijske opreme.«
A če je klimatska naprava že postala sestavni del novega avtomobila, to hkrati pomeni, da gre še za en del, za katerega moramo vsaj malo skrbeti, da nam ne povzroča težav. Za brezhibno in dolgoletno delovanje klimatske naprave je po mnenju strokovnjakov v prvi vrsti najpomembneje, da jo dejansko uporabljamo. »In to tudi pozimi, ko je hvalevredna funkcija naprave sušenje zraka in s tem zagotavljanje boljše vidljivosti. Čeprav je komu to težko razumeti, se klimatska naprava, ki je lastnik ne uporablja, prav zaradi neuporabe sčasoma pokvari,« opozarja Rok Istenič.
Vgradenj praktično ni več
Čeprav je redna uporaba torej ključnega pomena, seveda sama po sebi za pravilno delovanje klimatske naprave na dolgi rok še zdaleč ni dovolj. Za to je potrebna tudi redna nega oz. servisiranje, glede katerega imajo po besedah Milana Štamcarja, direktorja podjetja Avtotehnika iz Domžal, izdelovalci avtomobilov različno rutino. »Na splošno velja, da klimatska naprava prva tri leta ne potrebuje vzdrževanja. Zaradi optimalnega delovanja in zmanjšanja možnosti okvar je nato zelo priporočljiv servis enkrat na leto,« pravi Štamcar in dodaja, da lastniki vozil, ki pridejo k njim na servis klimatske naprave, skoraj vedno menijo, da je treba le napolniti klimo, ker je lani še delovala, letos pa ne več. Zato meni, da je propaganda polnjenja klimatskih naprav vsevprek dosegla, da ljudje živijo v zmotnem prepričanju, da se le napolni in je s tem problem rešen. »Le s težavo strankam namreč pojasnimo, da je klimatska naprava hermetično zaprt sistem, ki kadar ne deluje, vedno potrebuje popravilo, ne le polnjenje.«
Štamcar tudi sicer opaža, da za večino lastnikov vozil preventivni servis klimatske naprave pomeni nepotreben strošek in da do njihove specializirane delavnice pridejo le vozila, ki imajo klimatsko napravo dejansko pokvarjeno. »Sicer je res, da je še pred desetletjem veljalo, da je klimatska naprava najbolj pokvarljiv del v avtomobilu, danes pa je sestavljena iz kakovostnih komponent in so okvare redke. A kljub temu so kar pogosta puščanja kondenzatorjev in takrat je potrebna menjava. Tu pa tam se še vedno pokvari tudi kakšen kompresor, zanimivo je tudi, da imajo vse klimatske naprave še vedno eno skupno težavo: stikalo nizkega pritiska, ki naj bi varovalo kompresor, če zmanjka plina, prekine šele, ko plina dejansko zmanjka. Ko je plina le premalo, pa še ne reagira. A če plina ni dovolj, kompresor deluje v neustreznih pogojih, se slabše maže in se posledično lahko tudi pokvari. Zato je tudi priporočljiv preventivni servis enkrat letno,« še opozarja Štamcar, ki se je z dejavnostjo vgradnje in servisiranja klimatskih naprav začel že ukvarjati, ko so bila klimatizirana vozila redkost, danes pa se iz zgoraj opisanih razlogov z vgradnjo tako rekoč ne ukvarja več. »Tu in tam se morda najde še kak avtodom, ki je brez klime, vgradnja pa stane dobra dva tisočaka.«
Gojišče za bakterije, glive in plesni
S tem, ko je klimatska naprava že praktično v vsakem avtomobilu, se je povečalo tudi število njenih zlorab – v smislu, da pri njeni uporabi predvsem poleti pretiravamo in avtomobile preveč hladimo. V tem primeru se klimatska naprava iz koristne in dobrodošle naprave hitro spremeni v našega sovražnika. Nepravilna ali čezmerna uporaba klimatske naprave v avtomobilih lahko namreč negativno vpliva na naše zdravje, na kar nas v zadnjem času opozarjajo mnogi strokovnjaki, tudi doc. dr. Irena Grmek Košnik z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Kranja. »Temperaturne spremembe in spremembe vlažnosti zraka, ki pri prehajanju iz enega prostora v drugega presegajo omenjeno temperaturno razliko, povzročajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, predvsem v nosu. Pri prehodu v hladnejše okolje, ki je klimatizirano, sluznica nabrekne, oteži dihanje skozi nos, nabrekne pa tudi sluznica v sinusih, kar povzroča glavobol in občutek napetosti. Hitro se namreč podhladimo, začnemo kašljati, lahko dobimo glavobol, vnetje ali celo angino,« opiše Grmek-Košnikova.
Ni pa čezmerno hlajenje edini problem. V zadnjem času so se tako razširila opozorila, da se po klimatski napravi lahko izločajo tudi razne snovi, ki so lahko zdravju nevarne, in ki jih z uporabo klime vdihujemo v avtomobilu. Irena Grmek Košnik zato opozarja, da ob servisiranju avtomobila ne pozabimo na redno čiščenje in vzdrževanje klimatskih naprav ter redno menjavanje filtrov. »Slabo vzdrževane naprave so namreč dobro gojišče za bakterije, glive in plesni, ki lahko povzročijo različne bolezni, predvsem bolezni dihal. Vdihavanje onesnaženega zraka je posebej nevarno za ljudi z boleznimi dihal, alergijami in ljudi z oslabelo imunostjo,« še svari Grmek-Košnikova.
