V Bayreuthu je navada, da po premieri nova operna produkcija živi še kakšne štiri sezone, potem postavijo opero ponovno, uprizarjajo pa samo tiste, ki jih je želel Wagner, to pa pomeni, da njegovih prvih treh oper ne uprizarjajo. Letos jih bo na sporedu sedem, ciklično pa se bodo izmenjevale trideset večerov.

Žvižgi wagnerjancev

Ker so lani, v Wagnerjevem letu, na novo postavili celotno tetralogijo Nibelungovega prstana, letos na sporedu ni nove premiere. Bodo pa festival začeli in končali z opero Tannhäuser v režiji Sebastiana Baumgartna, ki je premiero v Bayreuthu doživela leta 2011. Režiser ognjenega krsta v Bayreuthu ni najbolje prestal, pravzaprav so njegove sodobne intervencije – zgodba je potekala v predelovalnici bioplina – izžvižgali.

Marsikateri režiser, ki mu je v meki Wagnerjeve glasbe zaupana postavitev, skuša z radikalnimi prijemi skladatelja »odkrivati« na novo, s čimer pa predvsem pri pravih wagnerjancih skoraj nikoli ne naleti na dober odziv; glavni očitek je, da ne spoštujejo skladateljevih simbolov, želja in napotkov za uprizoritve. Zanimivo pa je, da že peto sezono med uprizoritvami vztraja produkcija Lohengrin v režiji Hansa Neuenfelsa, ki je bila leta 2010 ob premieri ravno tako označena za ponesrečeno. Obiskovalce Zelenega griča očitno čedalje manj motijo sprva sporne podobe podgan.

Letos bo med operami nedvomno najbolj oblegan Nibelungov prstan, ki so ga lani po več letih postavili znova. Postavitev so zaupali nemškemu režiserju Franku Castorfu, in sicer po tem, ko se je režiji odpovedal filmski režiser Wim Wenders. Kritiki so bili tokrat prizanesljivejši, vseeno pa je bayreuthsko občinstvo režijo izžvižgalo, ker jim ni bila všeč anarhično-punkovska Castorfova estetika. Bolje jo je odnesel dirigent Kirill Petrenko, ki je na festivalu debitiral. Med ponovitvami je tudi dve leti stara produkcija Leteči Holandec v režiji Jana Philippa Glonerja. Zraven seveda ni ruskega pevca Jevgenija Nikitina, ki so mu očitali tetovaže, ki naj bi simbolizirale svastiko, tako da se je pevec moral umakniti z odra še pred premiero.

Stoletje uprizoritvene tradicije

Od prve produkcije Nibelungov prstan v Wagnerjevem gledališču v Bayreuthu je minilo 139 let, festival pa letos poteka 104. Festival se vsako leto odvija na Zelenem griču, v akustičnem čudežu, ki ga je posebej za skladatelja zgradil njegov največji mecen in oboževalec, bavarski kralj Ludvik II. V zadnjem času se intenzivno pogovarjajo glede nujne celovite prenove gledališča, za kar bi potrebovali okoli 30 milijonov evrov. Gledališče ima sicer 2000 sedežev in še do nedavna je bilo značilno, da so bili razprodani tudi deset let vnaprej. Letos menda tolikšnega pritiska ni več, prvič je bilo mogoče vstopnice kupiti neposredno na spletu, menda se kakšna še dobi za posamične opere iz Nibelungovega prstana. Še vedno pa obstaja možnost, da kakšno karto kupite od »preprodajalcev« pred teatrom. Iz Bayreutha so še sporočili, da nemška kanclerka Angela Merkel, zaprisežena wagnerjanka, letos prvič ne bo prisostvovala odprtju festivala, je pa menda obljubila, da ga bo obiskala pozneje.