Podjetje JUB in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani sta zato v sodelovanju z Občino Ruše organizirala arhitekturno delavnico in na konkretnem primeru mesta Ruše prikazala, kako se strokovno pripravijo smernice za izbor primernih barvnih odtenkov za stavbe, da bi bile te ustrezno skladne z okoljem in naravo, s čimer bi poskrbeli za prijeten videz mesta tudi po njegovi prenovi.

V sodelovanju s fakulteto za arhitekturo

Vojka Kos, ki v JUB skrbi za strateški razvoj blagovnih znamk, je na predstavitvi rezultatov delavnice, ki je konec junija potekala v Kulturnem domu Ruše, poudarila: »V JUB smo kot proizvajalci fasadnih sistemov in barv že pred štirimi leti prvi začeli sodelovati s fakulteto za arhitekturo, saj želimo vplivati na višjo kakovost podobe javnega zunanjega prostora in na tak način pomagati zmanjšati število nekontroliranih in neprimernih barvnih posegov v okolje. Zelo nas veseli, da nas je med prvimi pri tem podprla Občina Ruše z županom Urošem Štancem, podžupanom Urošem Razpetom ter arhitektko, profesorico Marušo Zorec, tako da smo s to delavnico lahko pokazali prave usmeritve za odpravljanje težav z barvnim onesnaževanjem v lokalni skupnosti.«

»Nekdaj celo preveč monotoni stanovanjski objekti se danes pogosto spreminjajo v preveč barvite in s tem rušijo barvno ravnotežje v zunanjem, javnem delu stanovanjskih območij,« je v nadaljevanju poudaril profesor doc. dr. Tomaž Novljan, ki je skupaj s sodelavko Bredo Božič in študenti višjih letnikov arhitekture predstavil projekt, kako v občini Ruše primerno obravnavati in danemu okolju ustrezno barvno prilagoditi večstanovanjske objekte.

Pozabljamo na tretjo barvno dimenzijo

Opozoril je, da barve še vedno pogosto ločujemo zgolj po dveh dimenzijah: »Barve danes ločujemo le po imenu in po svetlosti, pogosto pa pozabljamo tudi na tretjo barvno dimenzijo. To je seveda nasičenost ali čistost barve, kar pomeni, da prav velikost barvne ploskve vpliva na njen končni videz.« Omenil je, da je za to treba dobro poznati lastnosti barv in razumeti, da barve zaznavamo drugače pod različnimi svetlobnimi pogoji, ter opozoril, da odtenki barv na velikih fasadnih površinah lahko delujejo povsem drugače kot na manjših: »Barva na fasadi nima zgolj dekorativne funkcije, pač pa mora biti skladna z arhitektonsko zasnovo fasade.«

Študentje arhitekture so zatem na izdelanih maketah tipičnih večstanovanjskih objektov tudi osebno predstavili arhitekturne podlage in barvne študije, na tak način pa  pokazali, kateri odtenki iz barvne karte JUB so v konkretnem primeru najprimernejši za zunanjo podobo zaključnih ovojev tamkajšnjih fasad.

V JUB želijo s sistemskim pristopom občinam in krajanom nakazati tudi kakovostne rešitve, kako se lotiti enovite energetske prenove mest ter stanovanjskih naselij. Na srečanju z občani, upravitelji in predstavniki lokalne skupnosti je tako Iztok Kamenski, vodja JUB Akademije, podrobno predstavil vse pozitivne učinke energetske prenove: »Z našimi toplotnoizolacijskimi sistemi JUBIZOL, ki so plod domačega znanja in jih v JUB izdelujemo že 45 let, uporabnikom zagotavljamo tudi več kot 40-odstotni prihranek energije. V Rušah smo tako prenovili že pet objektov in prepričali stanovalce o smotrnosti naložbe v ustrezen fasadni ovoj, pri čemer JUB zanj jamči tudi z dolgo garancijsko dobo 15 ali 25 let.«

Dobrodošla strokovna pomoč za občino Ruše

Podžupan Uroš Razpet se je vsem sodelujočim v projektu toplo zahvalil in srečanje sklenil z besedami: »Take praktične rešitve in strokovna pomoč so pri nas vsekakor dobrodošle, zato bomo skušali danes predstavljeni projekt v Občini Ruše tudi spraviti v življenje. Seveda bomo iskali načine, kako bi lahko v prihodnje ljudem z javnimi sredstvi tudi pomagali pri sofinanciranju energetskih in estetskih sanacij objektov.«