Kot je bilo pričakovati, so najdaljšo etapo Toura (237 km) zaznamovali ubežniki. Prvi dve uri sta bili zaradi tega zelo divji. Kot smo zapisali že dan prej, so glavno vlogo igrali kolesarji ekip Sky (Kirijenka, 3. mesto), Tinkoff (Rogers), Lampre (Serpa, 4. mesto), Omega (Kwiatkowski) ter seveda najbolj napadalne francoske ekipe Europcar (Voeckler, Gautier). Predvsem ekipa Garmin ni dovolila bega, dokler spredaj v skupini 21 ubežnikov niso imeli svojega Slagterja (9. mesto v etapi). Osem ekip, med njimi Cannondale in Katjuša s Kristijanom Korenom in Simonom Špilakom, včeraj ni imelo uspeha in polovica karavane s Slovencema je zaostala dvajset minut in več.
Rogersov vrstnik Thomas Voeckler, zagotovo po slogu in načinu vožnje najbolj poznan kolesar v karavani, je bil najbolj lačen zmage v Bagneres de Luchon. Če bi mu uspelo zmagati, bi bil šele tretji kolesar v zgodovini Toura, ki mu je trikrat uspelo zmagati v etapi v istem kraju, s tem da sta oba predhodnika iz pionirske dobe. A bil je le – drugi. Zmagala je Rogersova želja in odločnost, ne pa Voecklerjeva preračunljivost. »V zadnjem letu sem spremenil svojo miselnost. Vidim možnosti tudi tam, kjer jih prej nisem, saj sem se v težkih trenutkih moje kariere bal, da teh priložnosti sploh ne bo več,« je odločnost opisal 35-letni Avstralec. Aprila ga je Mednarodna kolesarska zveza UCI kot enega redkih oprostila dopinškega prekrška, potem ko je bil lani jeseni na dirki v Aziji pozitiven na klenbuterol (meso). Na italijanskem Giru pa je potem zacvetel z dvema etapnima zmagama, najdaljši do Savona in legendarni na Zoncolan. Na obeh kot ubežnik. »Navdušen sem, da sem končno zmagal tudi na Touru. Ko smo pripeljali v dolino, sem vedel, da je to dirka zame. Vedel sem, da bo Voecklerja in njegovega klubskega kolega težko premagati. Vendar sem si rekel: Voeckler, ne igraj se z mano, ne boš me premagal. Pogosto sem bil v takih situacijah, pa nisem nikoli zmagal,« je odločnost razkrival bivši trikratni svetovni prvak v vožnji na čas.
Astana z Vincenzom Nibalijem je ubežnikom dovolila vmes že 12 minut naskoka. Najbolj nevarni ubežnik Poljak Michal Kwiatkowski je bil tako v cilju nagrajen z osmimi minutami odbitka in se je znova vrinil med prvo deseterico. Bo za preživetje med najboljšimi v skupnem seštevku, ki se je odvijala za ubežniki, je bil oster. Ob rumenem Nibaliju, ki mu očitno nič ne more do živega, so vzdržali le Španec Valverde, mladi Francoz Thibaut Pinot, ki je oblekel rumeno majico, veteran Jean Christophe Peraud in Čeh Leopold Konig (NetApp). Prav nič ni bilo iz govoric o zavezništvu. Krute minute so prišteli Francoza Bardet in Rolland, Belgijec Van Den Broucke, Nizozemec Mollema ter še posebej Američan Tejay Van Garderen. Veliko se je premešalo v prvi deseterici. Mnogi se sprašujejo, kako kruta in ubijalska bo in koliko žrtev bo zahtevala šele današnja etapa med Saint Gaurdensom in planoto Pla d'Adet, kjer so v razmeroma kratki etapi (125 km) v zadnjih 75 kilometrih prelazi Portillon, Peyresourde in Azet ter ciljni vzpon do 1654 visoke planote d'Adet, kar nanese skupno več kot 3400 metrov višinske razlike. Za tri Vršiče in Krvavec! Nedvomno težja etapa kot jutrišnji finale gorskih etap čez legendarni Tourmalet (2115 m) s ciljem na Hautacam, kjer bo višinskih metrov le malce manj. »Za včerajšnjo etapo je bilo videti, da bo precej tiha ter bo eksplodirala šele v zaključku, a ni bilo tako. Tudi danes nisem nikogar podcenjeval, pozoren sem bil na vse, od ubežnikov do Pinota. Izkušnjo z lanske Vuelte pomnim. Bil sem pozoren na spustih, saj sem ob spominu na nesrečnega Fabia Casartellija (italijanski kolesar je umrl pred 19 leti prav na spustu z Col de Portet d' Aspet na trasi etape, op. p.) pomislil na mojo družino. Današnja, krajša, še bolj intenzivna etapa bo pokazala krutost. Davek bodo plačale noge mnogih. Trudili se bomo, da obdržimo rumeno,« se je po etapi razgovoril Vincenzo Nibali.
