Za Kranjčanko je bila dirka po Italiji prva večja v njeni sicer kratki, vendar zelo uspešni karieri. Devet etap in 950 prevoženih kilometrov je bilo za članico edine ženske poklicne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana nadvse zahtevnih, a tudi nepozabna izkušnja. »Ženski Giro sem želela voziti, vse odkar se resneje ukvarjam s kolesarstvom, zato mi je dirka predstavljala velik izziv. Ko vidiš, kako natrenirana in dobra je konkurenca, dobiš dodatno motivacijo za naprej.«
Kar osemindvajsetletnico razlikuje od preostalih stanovskih kolegic, je predvsem dejstvo, da je v poklicni svet kolesarstva zapeljala šele pred štirimi leti. Pravi, da je bila pred tem zgolj rekreativna tekačica, ki je po poškodbi kolena iskala nove načine športnega udejstvovanja. »Res je, da sem v mlajših letih veliko hodila v hribe pa tudi v šoli sem se udeleževala tekov, vendar športa nisem nikoli resneje trenirala. Rekreativno sem nastopala na polmaratonih in gorskih tekih, a so nato nastopile poškodbe, zato sem se preusmerila v kolesarstvo,« se spominja Pintarjeva, ki tekmovalnih ambicij niti ni imela, vendar je nato nase opozorila z drugim mestom na maratonu Franja leta 2010.
Življenje se ji je odtlej korenito spremenilo. Do največjih sprememb je prišlo v zadnjem letu, ko se je pridružila moštvu BTC City Ljubljana. »Urnik je zdaj nekoliko bolj natrpan, saj nastopam na več dirkah. Pestro je bilo že v uvodu v sezono, znova pa bo naporno avgusta. Za razliko od preteklih let zdaj tudi več treniram. Načeloma so treningi vsak dan oziroma 15 ur na teden. Vmes sem sicer naredila premor, ker je v nasprotnem primeru zelo težko vso sezono držati tako naporen ritem.«
Čeprav je Pintarjeva profesionalka, so zaslužki v ženskem kolesarstvu nizki. Denarne nagrade namreč običajno prejme le petnajst najboljših deklet, pa še te so bistveno nižje od tistih, ki jih dobivajo moški. Vseeno vse le ni tako brezperspektivno, saj ji stroške opreme in potovanj krije njen klub, pa tudi sicer žensko kolesarstvo postaja priljubljeno. »V zadnjih letih je naš šport med dekleti v vzponu. Tudi v Sloveniji se vse več punc zanima za kolesarstvo, čeprav je razlika v primerjavi z Italijo še vedno zelo velika. A Mednarodna kolesarska zveza (UCI) se močno trudi, da bi žensko kolesarjenje našlo svoj prostor na televiziji, zato verjamem, da je prihodnost svetla.«
Diplomirana ekonomistka, ki prosti čas najraje izkoristi za počitek in druženje s prijatelji, pa se lahko pohvali tudi z zelo zanimivim vzdevkom. »Kličejo me Grizli. Vzdevek je domislica mojega trenerja Gorazda Penka, ki mi ga je dal že po prvih treningih in se je hitro prijel. Kot je mogoče razbrati že iz vzdevka, na vsaki dirki grizem oziroma grem do konca in ne odneham.«