Dva skupna šolska okoliša
Na mestni občini so pojasnili, da bi veliko koncentracijo romskih učencev in pomanjkanje prostora v osnovnih šolah Bršljin in Šmihel rešili z oblikovanjem dveh skupnih šolskih okolišev, iz katerih bi Rome lahko vpisovali v prvi razred vseh osnovnih šol, teh je v Novem mestu pet. S predlaganimi spremembami se je strinjal občinski svet, v prvi šolski okoliš bodo vključili osnovne šole Bršljin, Center in Drska, v drugega pa Šmihel in Grm. Tudi ravnateljice spremembi šolskih okolišev ne nasprotujejo, zagotavljajo na občini, saj so spremembe nujne. Romske otroke bodo enakomerno začeli razporejati predvidoma v šolskem letu 2015/16. Medtem bodo že v prihajajočem šolskem letu tistim romskim staršem, ki bi želeli svoje otroke prepisati na drugo šolo, to tudi omogočili. Zanje bodo zagotovili brezplačen šolski prevoz, za kar bo občina predvidoma namenila približno 15.000 evrov.
Prezrli določilo uredbe
Spremembe šolskih okolišev v Novem mestu pa ne podpirajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Za oblikovanje skupnega šolskega okoliša za tri osnovne šole bi namreč morali spremeniti ustrezno uredbo, ki jo lahko vladi predlaga ministrstvo, a je to možnost zavrnilo. Novomeški občini so raje predlagali vrsto ukrepov, s katerimi bi dvignili socialni in kulturni kapital v romskih naseljih ter zagotovili kakovostno izvajanje pouka v šolah, saj administrativni ukrepi sami po sebi ne rešujejo problemov, so dejali. Dodali so, da omenjena uredba sicer določa izjeme za mestne občine Maribor, Ptuj in Kranj, kjer se lahko določi skupni šolski okoliš za največ tri šole. »Ker uredba za območje Mestne občine Novo mesto izjeme ne predvideva, se lahko skupni okoliš na tem območju določi le za dve sosednji, samostojni oziroma matični šoli,« so bili jasni na ministrstvu.
V Novem mestu so po drugi strani prepričani, da s predlogi ministrstva ne bi rešili osnovnega problema – prevelikega števila romskih otrok v bršljinski osnovni šoli, zato je občinska uprava predlagala, da trojni šolski okoliš izpeljejo brez spremembe uredbe, in sicer da pogoj preprosto prezrejo. »Enakomerna razporeditev romskih otrok bo izvedena po enakem modelu dobre prakse, kot ga ima občina Murska Sobota, ki je zadeve uredila z odloki in občinskim svetom,« so pojasnili v uradu za šolstvo, šport in mladino novomeške občine. V Murski Soboti so namreč že leta 1998 oblikovali skupni šolski okoliš za tri tamkajšnje osnovne šole, na katere enakomerno vpisujejo romske učence. Na murskosoboški občini pravijo, da se je ukrep izkazal kot zelo dober, ob tem pa odločno zanikajo, da bi pred 16 leti prezrli določila uredbe. »Spremembo skupnega šolskega okoliša smo delali skupaj s takratnim ministrstvom za šolstvo,« je odgovorila višja svetovalka za družbene dejavnosti Darja Kadiš.
