Po ukinitvi instituta zemljiškega dolga, ki so ga toženi in zadolženi posamezniki uporabljali kot poceni zaščito nepremičnin pred rubežem upnikov, bodo slednji naposled dobili učinkovito orožje za razkrinkanje lažnih vpisov.
Zadnji dan v juliju začne veljati novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo organom pregona in drugim upnikom omogočala uspešno izpodbijanje zemljiških dolgov. V zadnjih dveh letih je namreč prišlo do poplave novih vpisov, predvsem vidni in vplivni slovenski gospodarstveniki pa so na svojih vilah, stanovanjih in počitniških rezidencah vpisovali tudi nekaj milijonov evrov visoke zemljiške dolgove. Ker so to storili še pred davčno upravo, državo in drugimi upniki, so jim zaradi lukenj v zakonodaji onemogočili zaseg svojega ključnega premoženja.
Ivan Zidar (SCT), Marko Jaklič (Vzajemna), Robert Časar (Luka Koper), Hilda Tovšak (Vegrad), Vojteh Volk (MIP), Zdenko Pavček (Viator & Vektor), Andrej Lovšin (Intereuropa), Dušan Črnigoj (Primorje), Romana Pajenk (Probanka) in Roman Glaser (Perutnina Ptuj) so le nekateri, ki so na družinske nepremičnine vpisovali zemljiške dolgove. O strahoviti rasti njihove popularnosti priča podatek, da se je do leta 2011 število vpisov gibalo med 60 in 90, leta 2012 jih je bilo že več kot 700, od januarja lani do ukinitve zemljiškega dolga pa več kot tisoč.
Tiste, ki so zemljiški dolg zlorabili za izogibanje plačilu dolgov, tudi na priporočilo odvetnikov, bodo razkrinkali z obveznim javnim razkritjem identitete imetnika zemljiškega pisma. Tako bo sodišče v primeru izvršbe na nepremičnini, na kateri je vknjižen zemljiški dolg, na spletni strani javno objavilo oklic. To bi naredilo najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, kar se zgodi pred dražbo. Z omenjenim oklicem bo pozvalo imetnika pisma, naj sodišču v roku treh mesecev sporoči svoje identifikacijske podatke in original zemljiškega pisma. V nasprotnem primeru bo domnevalo, da je pismo v rokah lastnika nepremičnine, ta pa ga ne bo mogel uporabiti.
Do zdaj so lahko lastniki nepremičnin zemljiška pisma spravili na varno v sef in jih s tem povsem zakonito in učinkovito skrili pred svojimi upniki. Le redki od njih so se namreč odločili za izpodbijanje vknjiženega zemljiškega dolga, saj je bilo to po dosedanji zakonodaji praktično nemogoče. Pred vložitvijo izbrisne tožbe so morali najprej izvedeti, kdo je imetnik zemljiškega pisma. To pa bi lahko v teoriji izvedeli šele po tem, ko bi vložili izvršbo. Kljub temu so imeli možnost, da prek sodišča dosežejo prodajo nepremičnine na javni dražbi. Toda ker je pred njimi običajno vpisan zemljiški dolg, bi izkupiček šel v roke imetnika zemljiškega pisma. Če se ta ne bi javil, pa bi moralo sodišče pet let hraniti denar na posebnem računu. Toliko časa bi morali nanj čakati dejanski upniki.
Novela zakona, ki se med drugim loteva že vpisanih zemljiških dolgov, je bila sicer sprejeta v začetku meseca, le teden dni pred parlamentarnimi volitvami. Tudi zato ne preseneča, da so jo poslanci potrdili brez glasu proti.
Ali bodo z začetkom prihodnjega meseca sodišča množično zasuli upniki, ki hočejo zarubiti z zemljiškimi dolgovi obremenjene nepremičnine, je nemogoče napovedati. Po podatkih Dnevnika pa ga ima še vedno vpisanega več kot 40 znanih in vplivnih gospodarstvenikov, proti marsikateremu so bile vložene tudi odškodninske tožbe. To je nekaj manj kot pred letom dni, saj je več posameznikov po ukinitvi zemljiškega dolga tega enostavno izbrisalo. Za upnike je bolj zaskrbljujoče, da so nekateri že ubrali novo pot.
Tako se je na njihovih nepremičninah nenadoma začela pojavljati predznamba lastninske pravice. Čeprav gre za običajno prakso pri nakupu nepremičnine in se vpiše na podlagi podpisane, vendar še ne overjene kupoprodajne pogodbe, se lahko lastniki nepremičnin z njo tudi zaščitijo pred novimi izvršbami in plombami, saj je predznamba že vpisana na prvem mestu. V večini primerov je veljavnost predznambe tudi daljša od leta dni. To se je med drugim zgodilo na stanovanju Andreja Lovšina na Barvarski v Ljubljani, in sicer po vložitvi obtožnice zaradi spornih poslov Intereurope v Rusiji. Lovšin je sicer svoje nepremičnine, med drugim več apartmajev v Portorožu, že pred časom prepisal na družinske člane. Tudi na eni od vil družine Mihaela Karnerja v Rožni dolini, ki je v lasti panamskega podjetja, in hiši pred dnevi obsojenega Igorja Bavčarja v Murglah, ki je v lasti soproge, je podobna zaznamba.
To ni edini manever, s katerim posamezniki zavarujejo nepremičnine pred rubežem ali tega vsaj močno otežijo. Tako so jih do sedaj že mnogi prepisali na otroke in partnerje, običajno z darilno pogodbo. Zatem so nanje vpisali še dosmrtno pravico uporabe in prepoved odtujitve. To je junija storil Črnigoj, ki je bil ravno pred dnevi izpuščen iz zapora. Na številnih nepremičninah Marka Jakliča, ki mu sodijo zaradi večmilijonskega oškodovanja Vzajemne, se je medtem prejšnji teden začel vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke. Nepremičnine, ki jih je Jaklič med drugim prenašal na soprogo in obremenjeval z zemljiškim dolgom, bi obremenili z 1,2 milijona evrov težko hipoteko.
