Mikrografija je novomeška gazela, ki je naziv gazele dolenjsko-posavske regije dobila leta 2009 in 2011. Ob nekoliko umirjeni rasti prihodkov tega leta in v letu 2012 so lani prihodki spet občutneje poskočili, saj je podjetje, ki ga vodi Boštjan Gaberc, ustvarilo 4,64 milijona evrov celotnih prihodkov, kar pomeni 22-odstotno rast v primerjavi z letom 2012.

Kaže, da v letu 2014 rezultati minulega leta ne bodo doseženi. Kriza oziroma gospodarska nestabilnost se odraža predvsem v neodločnosti kupcev za uvajanje sprememb in nova vlaganja, tako organizacij, ki so povezane z državnim in javnim sektorjem, kot tudi v gospodarstvu, kjer uspešna podjetja sicer še vlagajo, kar vse zmanjšuje rast novih projektov.

Vse več povezovanja

To jim precej otežuje načrtovanje poslovanja, zato morajo biti toliko bolj sposobni nenehnega prilagajanja poslovnih procesov. »V podjetništvu štejejo samo rezultati,« poudarja Gaberc. Zato je za podjetja bistvenega pomena, da imajo zagotovljeno optimalno poslovno okolje, ki je stabilno vsaj nekaj let oziroma se čim manj spreminja.

Tega doslej ni bilo, zato upa, da bo končno prišlo do ureditve na tem področju, saj bo le tako mogoče zagnati gospodarstvo. Podjetje se aktivno usmerja v povezovanje in skupno nastopanje s partnerji ter povezovanje v ustrezne konzorcije s ciljem doseganja dodatnih sinergij, kar je tudi praksa na tem področju v tujini.

Glede poslovanja s tujino so bistveno bolj optimistični. V prid so jim šle tudi razmere v Bosni, saj je bilo zaradi povodnji veliko dokumentacije ogrožene, poškodovane oziroma uničene. Zdaj so tam prevzeli njeno reševanje. Več posla si obetajo tudi z Nemčijo in Avstrijo, a partnerji so zelo previdni. Nedavno so nekaj projektov izpeljali tudi v Italiji, vse bolj krepijo svoj položaj v Srbiji in na Hrvaškem.

Gazela opozarja na nujnost socialne kapice

V Mikrografiji kot konkurenčno prednost štejejo širino oziroma paleto storitev, ki jih ponujajo, in sposobnost, da potencialnemu kupcu pri tem omogočijo različne kombinacije. »Naše vodilo je, da stranki zagotovimo, kar dejansko potrebuje, ne pa, kar bi bilo za nas najbolje. To sicer od nas zahteva več časa, energije in denarja, vendar zagotavlja naročniku optimalno rešitev na daljši rok in njegovo zadovoljstvo ter zaupanje, kar omogoča tudi dolgoročna partnerstva.«

Tako kot razvojno naravnana podjetja opozarjajo že vrsto let, tudi Gaberc ponavlja nujnost sprejetja socialne kapice, ki bi omogočila lažje nagrajevanje strokovnega kadra. »Zaradi tega ne ustvarjamo samo odličnih pogojev za beg možganov, pač pa ustvarjamo dolgoročno nekonkurenčnost. Za posameznika so izkušnje v tujini neprecenljive in to podpiram, a bi morali ob tem poskrbeti, da se strokovnjaki vrnejo v Slovenijo. Tega pa ne zagotavljamo.«

Med študijem še več prakse

Študentom bi bilo po Gaberčevem mnenju treba zagotoviti več prakse že med študijem in ob tem za zgled postavlja Švico. Ne podpira pa aktualnega zakona o kadrovskem štipendiranju, ki delodajalca zavezuje, da štipendista zaposli za eno leto po vsaki fazi izobraževanja, saj v enoletnem študijskem premoru ne vidi pravega smisla.

»Praksa med študijem je nujna, da mladi človek čim prej spozna, ali si je sploh izbral pravi poklic, in da začuti, pri kakšnem delodajalcu bi delal oziroma kaj bi rad delal, ter da lahko v tej zvezi pripravlja čim bolj uporabne bodisi seminarske bodisi diplomske in magistrske naloge.«

Zakon imamo, a z njim tudi veliko nedorečenosti

Mikrografija kot ponudnik e-poti in elektronske hrambe za izmenjavo e-računov pričakuje dodatni zagon dejavnosti s predpisano uvedbo e-računov. Pri tem se ocenjuje, da bo zakon vplival na okoli 30 tisoč podjetij, pri čemer je še nekaj nedorečenosti. Ni na primer jasno, kako se bodo plačevale provizije, zakonodaja ni prilagojena za račune iz tujine, kar je ključnega pomena za izvoznike in uvoznike.

»Dejstvo je, da e-poslovanje podjetjem zagotavlja večjo preglednost, nižje stroške, manjšo časovno obremenitev. Pa vendar ne vem, ali je zakonodajalec razmislil o tem, ali ne bi bilo bolje prepustiti podjetjem odločitve, kako bodo izdajala račune in kako bi jih pri tem lahko država spodbujala. Tujina je zakonodajo s tega področja nastavila precej bolj stimulativno za podjetja,« pojasnjuje Gaberc.

Podjetja, ki izstavljajo e-račune, dobijo namreč račune bistveno prej poravnane kot tista, ki izstavljajo klasične račune, saj so ti na primer poravnani v 60 dneh. Vsekakor več gotovosti prinaša leto 2018, ko bodo začele veljati evropske smernice e-poslovanja.