»Bil je poseben dan. Zadovoljen sem. Samo to sem imel v glavi, da bi odščipnil nekaj časa svojim tekmecem. Valverde je bil kar dolgo zraven. Po teh treh etapnih zmagah bi pripomnil, da je bila prva v Sheffieldu le rezultat instinkta. Kaj želim za naprej? Ostati želim osredotočen le na kilometre pred nami. Tour je še dolg,« je na cilju trinajstega dne kolesarske dirke po Franciji v Chamroussu, prve etape s ciljem v osrčju Alp, kratko in rutinirano, kot ne bi bilo drugih misli pod razbeljeno čelado, besede našel osrednji junak Vincenzo Nibali.

Na zaključnem vzponu do smučarskega središča ni pokazal nobene slabosti in nobenega usmiljenja, s čimer je znova dal vedeti, kdo je gospodar 101. izvedbe. Že na prvem zaključku gigantskih prelazov v Alpah – sledijo še težja današnja do Risoula in trije brutalni dnevi v Pirenejih – je mnoge spomnil na največjo legendo Eddyja Merckxa in po njegovem vzdevku Kanibal so naredili posrečeno skovanko – CaNibali. Kralj Vršiča tudi v slogu nenasitnosti ni dal darila Poljaku Rafalu Majki (Tinkoff) ali Čehu Leopoldu Konigu (NetApp), ki sta mu malce olajšala delo z rezanjem vetra v zadnjih kilometrih vzpona in bi tako želela okusiti slast etapne zmage, ki je od leta 2006 razveselila 78 kolesarjev (na skupno 180 etapah). Morski pes iz Messine je želel vsako sekundo, vse zase. 50 sekund je pridal Alejandru Valverdeju, ki je sedaj najbližje pri 3:37 zaostanka. Domača heroja publike Romain Bardet in Thibaut Pinot zaostajata že več kot štiri minute.

»Vzpon na Chamrousse se mi je zdel tako dolg, kot da ga nikoli ne bo konec,« je Vince(nzo) pripomnil v cilju. Le kaj so si šele mislili zasledovalci na peklensko vroč dan, ko je bilo v senci 38 stopinj, na asfaltu pa seveda mnogo več in ko je bila tudi zaradi dehidracije selekcija še toliko bolj brutalna, razmere pa Sicilijancu ne bi smele predstavljati toliko težav. »Bilo je zares neverjetno vroče. Kot bi bili v Messini, vendar pri nas doma vedno pihlja, s čimer je ublažen občutek vročine,« je pripomnil, poznan po tem, da mu niti vročina niti mraz s snegom ne prideta do živega.

Seznam žrtev, ki jih je odpihnilo, skurilo in scvrlo, kot so kolesarski žargonski izrazi za nemoč, je dolg (Rolland, Horner, Kwiatkovski). V prvi alpski epopeji je najbolj črn dan, ki se ga boji vsak »general«, imel prvi zasledovalec in Froomov namestnik Richie Porte (Sky), ki je povsem omagal v zadnjih 12 kilometrih in zaostal skoraj devet minut, a bil še vedno 27. v etapi. To je najboljši dokaz o peklenskem dnevu, ki ga niti malo niso zmogli omiliti tudi najpočasnejši v veliki skupini s Kristijanom Korenom in Simonom Špilakom, ki je zaostala 38 minut.

Nibali ne bi bil Nibali, če ne bi, še preden je vstopil med šest največjih legend z zmagami na Giru, Vuelti in Touru, vzorno skrbel za domala sveto kolesarsko tradicijo. Tudi to, da se je vedno znova treba spominjati največjih dogodkov iz stoletne zgodovine. »Rad bi spomnil na Gina Bartalija, Fabia Casartellija in Andreja Kivileva,« je opomnil na 19. obletnico zadnje tragedije s Casartellijem na Touru in tragedijo Kivileva, s katero je UCI na kolesarskih dirkah pred enajstimi leti uvedla obvezno nošenje čelade.

Morda še najbolj ranljiv bi lahko bil zaradi težav, ki jih imajo njegovi pomočniki. Danec Jakob Fuglsang, tudi kralj Vršiča 2009, do včeraj deseti v skupnem seštevku, kjer je želel ostati tudi zaradi taktičnih različic Astane, je padel in se hudo podrgnil. Michele Scarponi in Tanel Kangert, prva vodonosca, sta omagala že daleč pred zaključkom. Danes namreč čaka kolesarje nov peklenski dan (177 km) med olimpijskim Grenoblom in smučarskim središčem Risoul (1855 m), vmes bodo morali čez gigantska prelaza Lautaret (2058 m) in Izoard (2360 m), sicer tudi najvišjo točko Toura. Skupno je kar 4000 metrov višinske razlike, več kot štiri vzpone na Krvavec. Zdi se, kot bi bil Chamrousse le za ogrevanje, čeprav so se včeraj udarili že z vsemi topovi in brez preračunavanja. Mnogi v vrhu skupnega seštevka kar s strahom pričakujejo posledice, ki so jih ob že tako napornih trinajstih dneh pustili zadnji vroči dnevi. Prav rehidracija in regeneracija bosta ključni. A zdi se, da bi Nibaliju lahko pomagali interesi drugih ekip, kot so včeraj Katjušini, ki bi Purita Rodrigueza rada obdržala v pikčasti majici hribolazca. Na žalost Simona Špilaka, ki bi kljub vročini lahko dobil priložnost za svojo dušo. In Francozi se bodo stepli za belo majico najboljšega mladega kolesarja. Le Sagan je zunaj nevarnosti. Ob že tako rekordnem naskoku v lovu na zeleno majico bo imel novo priložnost za povečanje bere že v nedeljo med Tallardom in Nimesom.

In v ozadju pestrosti gorskih alpskih etap, ki jih bo te dni zaradi bližine obiskalo največ slovenskih navijačev, so tudi druge teme, ki niso odporne proti dogajanju na cesti. Tour je tudi obdobje največjih poslov, čeprav se uradno prestopi lahko objavljajo po prvem avgustu. Še posebno veliko se dogaja v povezavi s Korenovo ekipo Cannondale. Včeraj najbojevitejši ubežnik dneva Alessandro De Marchi naj bi se že dogovoril za prestop v Astano. Ob komentarjih, da Sagan nima dovolj pomoči ekipe, bi lahko podvomili o izboru pomočnikov. Damiano Caruso je na dirki Po Sloveniji s šestim mestom dokazal, da bi bil vzoren pomočnik, a ga v ekipo niso uvrstili, ker se je že prej dogovoril za prestop v BMC. Jezo je stresel s tretjim mestom na dirki po Avstriji. Izsiljevanje, da ga le nov podpis pogodbe pelje na Tour, je sicer že stara praksa. To ne velja le za zvezdnike, kot je Sagan (Tinkoff, Astana), saj na njih ekipa sloni. Koren naj bi verjetno ostal v ekipi, zanimiva pa je včeraj razkrita novica, da naj bi prišlo do združitve ekip Cannondale in Garmin.