Mogoče sem bil malo preveč pod vplivom nastopa v finalu, tudi želja je bila mogoče prevelika. V končnici me je odsekalo, noge niso bile več prave, kot do takrat. Ritem je bil dober, a ni bilo prave hitrosti, s katero bi se lahko vmešal v boj za vrh. Žrtev lastnega ritma? To je delno res, a na takšnih tekmovanjih gre vedno na polno, ritem je zelo hud.
V Luzernu ste dokazali, da ste del širšega svetovnega vrha. Kaj vam še manjka za stik s špico?Glede načina veslanja nisem eksploziven, ampak bolj stavim na moč. Dolgoletno delo z Iztokom Butinarjem, ki je moj trener že 14 let, odkar sem se začel ukvarjati z veslanjem, prinaša rezultate. Z leti se počasi prebijam proti vrhu in prihajam tja, kamor želim in hočem. Na zadnjih dveh evropskih prvenstvih sem bil osmi in deveti ter obakrat ostal brez sicer želenega finala A. Vseeno sem v zadnjih letih naredil velik skok, tako da zame in trenerja ter tiste, ki naju poznajo, uspehi niso presenečenje, ampak plod trdega in kakovostnega dela.
Na zadnjih treh svetovnih prvenstvih ste dvakrat nastopili v finalu B in enkrat v finalu C.Na lanskem SP v Južni Koreji sem bil petnajsti, pred tem pa dvakrat zapored dvanajsti. V Južni Koreji sem imel precej višje cilje, a mi je na treningu med zaključnimi pripravami približno dva tedna pred začetkom svetovnega prvenstva počilo rebro. Imel sem hematom in hude bolečine, poškodbo pa sem do začetka tekmovanja le delno ozdravil. V Čungdžuju sem dal vse od sebe, toda za višjo uvrstitev nisem bil sposoben, saj so bile bolečine prehude.
Tudi za vas bo vrhunec letošnje sezone SP konec avgusta v Amsterdamu. Cilji, želje in pričakovanja?Tiha želja je nastop v finalu A, med šestimi najboljšimi na svetu. Veliko bo seveda odvisno tudi od konkurence oziroma tega, kateri veslači se bodo prijavili za nastop. Poleg tega bo moja uvrstitev odvisna še od drugih dejavnikov. Nikoli ne veš, kaj se lahko dobrega ali slabega zgodi do tekmovanja ali med samim tekmovanjem. Skratka, pustimo se presenetiti.
Ste študent ekonomije na Univerzi na Primorskem. Kako usklajujete športne in študijske obveznosti?Študij sem skoraj že končal, čaka me le še diploma. Glede na to, da je zdaj višek tekmovalne sezone, upam in računam, da bom to opravil med zimskim premorom. Res je težko uskladiti športne in študijske obveznosti, a če imaš željo, voljo in cilj, je to mogoče. No, tudi na fakulteti so mi šli pri nekaterih stvareh zelo na roko.
Skratka, vrhunski športnik je lahko uspešen tudi pri študiju.Ne bi se strinjal, da sem prav vrhunski športnik. Lahko rečem, da sem napol vrhunski, da nisem profesionalni športnik. Nimam podpisane nobene pogodbe, prav tako nisem zaposlen v nobenem ministrstvu kot je zaposlenih precej slovenskih športnikov.
Ampak ste pa profesionalec po športnih obveznostih.To pa drži. Sem profesionalni športnik le po količini dela in treningov. Zdaj ko je sezona, skoraj vsak dan treniram po dvakrat. Tedensko naberem od dvanajst do štirinajst treningov.
Nastopate v neolimpijski disciplini, nastop na OI pa so sanje vsakega športnika. Razmišljate, da bi presedlali v olimpijski razred?Nekaj razmišljanj in dejanj je bilo v tej smeri že storjenih, a za zdaj ostajam v lahkem enojcu. Trenutno ne vidim dovolj dobre kombinacije, da bi presedlal v kakšen olimpijski razred. Seveda je tudi moja velika želja nekoč nastopiti na OI. Upam, da se mi bo uresničila.