Več kot pol stoletja je stari tržiški bazen kljuboval času. V najboljših letih je bil ena najbolj priljubljenih poletnih točk za vso Gorenjsko, urejenost kopališča je prispevala k številnim priznanjem turistične zveze. Čas je naredil svoje, stroški so zaradi luknjičave školjke in dragega ogrevanja postajali nevzdržni.
Politična zgodba
Kaj storiti z bazenom, je bilo pred leti prvovrstno tržiško politično vprašanje. Ga obnoviti, prodati, podreti, zgraditi nekaj novega? Kopališče je že skorajda kupila Kranjska investicijska družba za potrebe gradnje trgovine Hofer, podpisovali so že prve pogodbe, a so se ljudje uprli načrtom, da bi namesto kopališča dobili trgovino, nov zimsko-letni bazen pa v Križah. Hofer zdaj že nekaj časa stoji ob Peku, občina pa je bila zelo uspešna na razpisu za evropski denar in danes ima Tržič enega najmodernejših in najlepših bazenskih kompleksov v tem koncu Slovenije. Še med gradnjo so se pojavljali številni očitki, zakaj občina vlaga milijone v bazen in ali ne bi bilo bolje skrbeti za podporo gospodarstvu, odpiranju delovnih mest in podobno. A šlo je za namenski evropski denar, nova pridobitev bo razveseljevala domačine, poskrbela za nekaj novih delovnih mest, predvsem pa računajo na to, da bi v Tržič pritegnili še več obiskovalcev. Ostri tržiški jeziki pa še vedno ne pozabijo opozoriti na čas odpiranja Gorenjske plaže, ki je »prikladno« le slabe tri mesece pred lokalnimi volitvami...
Spet ponos Tržiča
Celoten projekt je sicer vreden kar 4,3 milijona evrov, od tega je 2,6 milijona evropskega denarja, 400.000 državnega, 1,3 milijona evrov pa je morala v proračunu zagotoviti občina.
Površine bazenov so povsem primerljive z nekdanjim bazenom, ki je po vodnih površinah meril okoli tisoč kvadratnih metrov. V bazenu bo voda ogrevana do 26 stopinj Celzija s pomočjo solarnih panelov, ki prekrivajo celotno zgradbo na Gorenjski plaži. Za igrivost v vodi bo z divjo reko in masažnimi stoli poskrbljeno v polkrogih, bolj športnim plavalcem pa je namenjen 50-metrski bazen. V sklopu kompleksa sta še prireditveni prostor za kulturne in družabne prireditve, ki sprejme 250 obiskovalcev, in sodoben gostinski objekt s 120 sedeži, z možnostjo dostopa za bazenske in zunanje obiskovalce, ki pa v letošnji sezoni še ostaja zaprt. Občini Tržič namreč kljub večkratnim poizkusom ni uspelo pridobiti ponudbe gostinca. Sprva so iskali nekoga, ki bi gostinski del tudi gradbeno dokončal, a so bili neuspešni, zdaj neuspešno iščejo najemnika. Za gostinsko ponudbo bo tako za zdaj skrbela občina sama oziroma občinsko podjetje Bios z manjšim gostinskim kontejnerjem. »Najemnika intenzivno iščemo, postavljena najemnina je 2300 evrov, a je še stvar pogajanj. Zanimanja je kar nekaj, a vsi gostinci pravijo, da je precej težje preživeti kot včasih. Če bomo našli najemnika, bomo takoj odprli še gostinski del, sicer pa poleti ostaja ta, začasna rešitev,« je dejal župan Tržiča Borut Sajovic.
Prav tako morajo poskrbeti za streho prireditvenega prostora. Sprva so načrtovali premično, a vremenske razmere v tem delu Gorenjske, kjer pogosto piha močan veter, narekujejo spremembe, tako da bodo postavili stalno, trdno streho. Ob kopališču je dovolj parkirišč, novo je tudi tisto pod policijsko postajo, na parkirišču pod bazenom pa bi lahko v prihodnje uredili še parkirišče za avtodome.
Da bo Gorenjska plaža obogatila turistično, rekreativno in kulturno življenje v kraju, je prepričan tudi župan Sajovic: »Vesel sem, da so tudi tisti, ki so bili sprva skeptični do projekta, svoje mnenje spremenili. V tem mestu je marsikaj propadalo, z leti pa nam je ta trend uspelo ustaviti.« V mislih je zagotovo imel bogato industrijo, kopališče, smučišče, nogometno igrišče in drsališče. Vse je bolj ali manj propadlo, Gorenjska plaža je zato za Tržičane na neki način tudi simbol premikanja na bolje.
»Tržiške planine vsako leto privabijo 300.000 ljudi in naša želja je, da se ustavijo tudi v muzeju in na Gorenjski plaži,« je še dodal Sajovic.
