Francoski kolesar belgijske ekipe Lotto je izkoristil dobro pripravljenost, unovčil borbenost in napadalnost, izjemen instinkt za taktiko in ujel veliko sreče z vso loterijo okoliščin, brez katerih na cesti ni uspeha. Loterija pravega trenutka še naprej ne prinaša dobitka Petru Saganu, ki je s Kristijanom Korenom in ekipo Cannondale pripravil idealen teren za zmago, a jo je zakockal z Gallopinom.

Prav Gallopin je namreč unovčil Saganov ugled, ego, zavetrje, taktiko in neizmerno željo. Francoz je z napadom tik pod vrhom zadnje vzpetine in na divjem spustu na ozki cesti proti Oyonnaxu bežal z minimalno prednostjo. »Pričakoval sem, da bo o zmagovalcu odločal sprint večje skupine, a tam ne bi imel možnosti za zmago. Zato sem se odločil za napad dlje od cilja. Bil je pravi trenutek,« je Gallopin razkrival taktične odločitve. Na spustu je izkoristil poznavanje trase, saj je tam treniral pred Tourom, a po zaslugi Sagana so ga z Avstralcem Rogersom (Tinkof) in Poljakom Kwiatkovskim (Omega) ujeli, a je dobra dva kilometra pred ciljem izkoristil trenutek za nov napad, saj so bile vse oči uprte v Slovaka. Trojka se je ob napadu le spogledala, saj ni pričakovala akcije najbolj izmučenega. Sagan z narekovanjem lova ni hotel tvegati, saj bi bil v podrejenem položaju. V sprintu zasledovalne skupine, ki se je Gallopinu v zaključku povsem približala, je vseeno iztisnil deveto mesto za točke za zeleno majico.

»Ko so me ujeli, sem vso pozornost usmeril v Sagana in še enkrat izbral pravi trenutek za skok. Vedel sem, da njega zanima le velika etapna zmaga in nič drugega,« je Gallopin opisal izjemen smisel za taktiko. Vse na krilih navdušenja, s katerim galopira v sedma nebesa, v katera zagotovo ne bi zapeljal brez svoje lepe Marion, tudi kolesarke ženske kolesarske ekipe Lotto, s katero bosta skupaj tekmovala zadnjih dan v Parizu. Organizatorji Toura zadnji dan prvič pripravljajo tudi žensko dirko La Course, ki se bo odvijala pred parado 101. Toura.

Vincenzo Nibali v rumeni majici ni bil nikoli v zagati. Iz deseterice je kljub kratkim vzpetinam izpadel svetovni prvak Rui Costa. Poseben aplavz množic pa je bil včeraj namenjen tudi zadnjemu. V solzah in hudih mukah z bolečinami v hrbtu se je več kot sto kilometrov sam v ozadju s časovno zaporo boril Američan Andrew Talansky, zmagovalec kriterija Dauphine, največje generalke za Tour, kjer je premagal Nibalija, Contadorja in Frooma. Ko se je vmes usedel na obcestno ograjo, ga je športni direktor Robert Hunter nagovarjal, naj odneha, a ni hotel. »Nisem mogel kar odnehati. To je za moje klubske kolege, ki so se doslej vse dni mučili zame. Pokazati sem želel, kako cenim njihov trud,« je 32 minut za Gallopinom, še znotraj časovne meje, v solzah iztisnil mladi Američan in s tem dal še enkrat vedeti, kaj je Tour.

Danes bo za Sagana, če omenimo le glavnega igralca dvanajste etape, še ena priložnost v pogorju Jura. Nemara ena zadnjih. Do Saint Etienna je trasa zelo podobna včerajšnji z valovitim zaključkom. In znova bo, kot včeraj, v pomoč vpet Kristijan Koren, ki je poleg De Marchija opravil glavno delo, da je glavnina ostala skupaj do zaključnih kilometrov. Ubežniki znova nimajo skoraj nobene možnosti. Simon Špilak zato v teh dneh z begom niti ne poskuša. Poleg Astane in Cannondala bodo predvidoma kolono pomagali kontrolirati tudi možje Gianta za danes drugouvrščenega Johna Degenkolba, Orica za Gerransa in tudi Omega za Trentina. V karavani je apetitov za etapno zmago še vedno neskončno. V soboto in nedeljo pa bodo na sporedu strme ceste v Alpah z zaključki na vzponih na Chamrousse in Risoul. Alejandro Valverde (Movistar), ki je poleg Richiea Porta (Sky) najbližji Nibalijev zasledovalec, se že opogumlja: »Nibali ni nepremagljiv.«