Kaj nas čaka po volitvah?

Volitve so za nami, žarometi so ugasnili in že v nedeljo zvečer smo lahko videli, kako so nekateri kandidati za poslance omilili svoje predvolilne izjave. Napovedana privatizacija je bila v številnih predvolilnih soočenjih tema številka ena in razen ene stranke so vsi kandidati nasprotovali napovedani privatizaciji. Tudi predsednica vlade v odhajanju je pred dvema tednoma nepotrebno »zamrznila« že začeto privatizacijo. Kot posledica se je šest finančnih skladov, od katerih so pričakovali najvišje ponudbe za delnice Telekoma, začasno umaknilo. Ne nazadnje se kandidati za poslance očitno ne zavedajo, da je večina podjetij, ki so na seznamu za prodajo, javnih družb, ki tudi kotirajo na borzi. To posledično pomeni, da lahko ima, če trg vsaj približno »deluje«, vsakršna občutljiva informacija politikov pomemben vpliv na borzna nihanja. To se je tudi zgodilo. Samo na primer pri družbi Telekom je tečaj konec maja že znašal več kot 150 evrov, pa je v vmesnem obdobju zaradi nespametnih izjav padel tudi na 123 evrov oziroma za skoraj 20 odstotkov. Glavni kandidat za sestavo nove vlade pa je že v nedeljo takoj po volitvah povedal, da načeloma ne nasprotuje privatizaciji, da se mora ta delati transparentno, v državni lasti moramo zadržati strateška podjetja in infrastrukturo, vsi začeti postopki, ki so že v sklepni fazi (Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije), pa naj se končajo. Pri tem se sprašujem, zakaj ni bila taka izjava posredovana že kak dan ali teden prej, ko smo lahko kandidate spremljali na predvolilnih soočenjih. Kdo bo v končni fazi sprejel objektivno odgovornost, če se bo šest finančnih skladov res umaknilo iz tekme za Telekom? Zaradi poplave denarja na svetovnih trgih ob rekordno nizkih obrestnih merah za obveznice oziroma netvegane naložbe iščejo številni finančni skladi bolj donosne oblike plemenitenja sredstev. S tega vidika je naložba v telekomunikacijsko družbo zelo mamljiva za take sklade, saj bi z ustrezno stroškovno optimizacijo ob zelo predvidljivem denarnem toku lahko iztržili bistveno višjo kupnino, kot bi ta znašala v tem trenutku. Neuradno so dali finančni skladi za nekaj deset evrov višje ponudbe, kot so jih posredovala podjetja iz telekomunikacijske panoge, in zaradi naše »neresnosti« in »predvolilnih obljub« bi lahko spet iztržili nekaj deset milijonov evrov nižjo kupnino. So pa napovedani prevzemi prav tako raj za špekulante. Lep primer lahko vidimo sedaj pri delnicah Mercatorja in deloma tudi Letrike, prej pa tudi pri Heliosu. Razlika v ceni na borzi in ceni v prevzemni ponudbi znaša običajno okoli tri odstotke in ob nizkih borznih provizijah se lahko v samo mesecu ali dveh realizira lep donos. Praktično brez tveganja.