Pa poglejmo. Neznanci, gotovo palestinski skrajneži, so ugrabili in ubili tri judovske najstnike. Neznanci, zagotovo judovski skrajneži, so ugrabili palestinskega najstnika in ga zažgali. Torej, kdo je je huje skupil? Hamasovci so na izraelsko ozemlje izstrelili 1732 raket neznanega proizvajalca, verjetno iz delavnice slavne stripovske skupine TNT Alana Forda. Izraelci so izvedli 432 letalskih napadov na Gazo in izstrelili 844 raket zrak-zemlja ter 689 topovskih in tankovskih izstrelkov, kar v primerjavi s Hamasovim raketiranjem kaže izjemno zadržanost in zmernost. Hamasove rakete tipa »leti, če leti, in pade, kamor pade« so poškodovale letino paradižnika in kumaric šestih judovskih kibucev, v astronomski višini 82.000 šekelov, 11 avtomobilov višjega srednjega razreda in 142 trislojnih oken v 51 judovskih naseljih. Strahotna škoda, ni kaj. 138 judovskih otrok se je zaradi bobnenja Hamasovih raket zbudilo in jokalo, 1232 pa jih je moralo sredi noči v zaklonišče. In kakšen je bil izraelski odgovor na to ostudno, bestialno početje palestinskih skrajnežev?

V raketiranju Gaze je bilo ubitih samo 143 Palestincev, od tega 62 žensk in 43 otrok. Porušenih je bilo 249 eno-, dvo- in trinadstropnih hiš, ki pa so bile tako in tako primer slabe gradnje, brez talnega gretja, bambusovega parketa in bazena, zato neprimerne za spodobno življenje. Prej ali slej bi jih vsaka gradbena inšpekcija dala podreti. Primerjave med številkami in dejstvi več kot nazorno povedo, kdo je v tem spopadu dejansko zaprisežen humanosti in miru v regiji ter širše.

Vrhunec humanega uničevanja nasprotnikove žive sile in nepremičnin pa so pokazali piloti izraelskih bombnikov. Poslušal sem posnetek pogovora pilota s tarčo in preplavil me je topel val sreče, da v tem divjem, ponorelem svetu še kdo pomisli na sočloveka. »Halo, je to hiša družine Ahmeda bin Fejsala?« »Tako je,« je odgovoril mlajši ženski glas. »Govori pilot izraelskega vojaškega letala F-18, kapetan Ariel Šavit. Oprostite, da vas motim med gledanjem finalne tekme na nogometnem prvenstvu, toda prosim vas, da v petih minutah zapustite hišo. Vaš sosed je namreč član Hamasa in na njegovo hišo bomo odvrgli 500-kilogramsko bombo. Ne bi radi, da se vam kaj zgodi.« »Ampak soseda Zejdarija ni doma. Menda izstreljuje rakete na Izrael na drugem koncu Gaze.« »Gotovo je doma, ker smo ga videli nesti smeti. Zato prosim, da se evakuirate!« »Ampak moški gledajo tekmo. Ali se ne bi dalo počakati vsaj do konca podaljškov in da oblečem otroke?« »Gospa, žal mi je, toda če bodo streljali enajstmetrovke, bom moral leteti vsaj še uro več, kar pomeni nadure, general Šauf Mozaf pa znori, če ne zmanjšujemo stroškov dela.« »Toda pri sosedu je pet otrok.« »Nič ne de, bo pa pet bodočih hamasovcev manj! Gospa, res nimam časa. Prvi podaljšek še počakam, potem pa pride bomba. Naj bo Alah z vami,« je pokazal veliko človeško srce pilot Šavit. Še je upanje za ta svet.