Potem ko je Lionel Messi dobil nagrado za najboljšega nogometaša minulega svetovnega prvenstva, je završalo. Zelo vprašljivo je namreč, ali si je Messi zares zaslužil nagrado. Bolj bi si jo kdo iz nemškega tabora, vratar Manuel Neuer, Thomas Müller ali Bastian Schweinsteiger. Če bi bila merilo predvsem igra v finalu, bi bil tej lovoriki zelo blizu zadnji. Schweinsteiger se je na Maracani predstavil v vlogi neustrašnega bojevnika. Ogromno prekrškov je bilo storjenih nad njim, zaustavila pa ga ni niti kri na njegovem obrazu. Kar je pokazal v nedeljo, le kaže to, kar je postal v zadnjih letih – vodja nemške reprezentance. Tako v Bayernu kot reprezentanci je pomočnik kapetana Philippa Lahma in bo po vsej verjetnosti njegov naslednik, ko se bo izvrstni bočni nogometaš poslovil od profesionalnega igranja nogometa.
Schweinsteiger se je v zadnjih letih razvil v enega najboljših osrednjih vezistov na svetu. To mu je omogočil Louis van Gaal. Nizozemec ga je pri Bayernu postavil na ta položaj. Pred tem je Schweinsteiger igral na boku, kjer se je tudi izkazal, a precej manj kot na sredini igrišča. Ko je drvel po krilu (čeprav mu za ta položaj nekoliko primanjkuje hitrosti), je bilo temu podobno njegovo življenje. Bil je vihrav. Lase si je barval na rumeno in srebrno, nekoč se je na treningu pojavil s črno lakiranimi nohti, snemal je reklame, v katerih je s piščančjim plesom oglaševal klobase. Poskrbel je tudi za kakšno afero. Nekoč je z dekletom (kasneje je neprepričljivo dejal, da je bila to le njegova sestrična) užival v masažni kadi v klubskih prostorih, rad se je pokazal tudi v hitrem avtomobilu. Sam je dejal, da je vzporedno s tem, ko je začel igrati na drugem položaju, postal tudi zrelejši. Če je bil včasih vihravi bočni vezist, danes predstavlja preudarnost, pamet in srce ekipe. Potem ko mu je van Gaal ponudil priložnost na novem položaju, se je začel vzpenjati, na sredini igrišča se odlično počuti. »Vedno sem blizu žoge. Ko sem igral na krilu, sem to pogrešal,« je nekoč dejal Bastian Schweinsteiger.
Igra na najpomembnejšem položaju in je zaslužen za številne uspehe Bayerna ter nemške reprezentance, med katere spada tudi naslov evropskega in svetovnega prvaka. Umirjen in odgovoren je postal tudi zunaj igrišča, kjer je v zvezi z manekenko Sarah Brandner. Nekoč je dejal, da je resnejši tudi, ko gre za pripravo na tekmo in dejavnosti po njej, saj ostaja dlje časa v pripravljalnem centru, da poskrbi za svoje telo. Pravi, da je kljub temu včasih še vedno navihan. Med slavljenjem naslova svetovnega prvaka je imel čas tudi za to. Na twitterju je bilo na primer mogoče videti, kako se je veselil tudi v družbi slavne pevke Rihanne, ki sta jo z Lukasom Podolskim poljubila vsak na eno lice.
Je v položaju, da lahko postane ena največjih legend v zgodovini Bayerna. Praktično vse življenje igra za bavarski ponos. Zbral je krepko čez 300 nastopov za Bayern, 108 za Nemčijo (dosegel je 23 golov), osvojil vse največje klasike in reprezentančne lovorike z izjemo naslova evropskega reprezentančnega prvaka. Ima šele 29 let, zato je pred njim verjetno vsaj še eno svetovno prvenstvo in še veliko tekem na najvišji ravni, ki lahko dokončno potrdijo, da je eden najboljših nemških nogometašev vseh časov.
Prvih nogometnih korakov se je učil v Oberaudorfu v bližini svojega doma, resneje pa začel trenirati pri Rosenheimu, klubu iz bližine Kolbermoora, vasi, v kateri je odraščal s starši in starejšim bratom Tobiasom, ki je prav tako nogometaš, a je igral le v nižjih nemških ligah. Ker je v tistih krajih na jugu Nemčije v bližini Avstrije priljubljeno alpsko smučanje, ni nenavadno, da sta z bratom najprej stopila na smuči. Do štirinajstega leta je Bastian Schweinsteiger smučal, nato se je odločil za nogomet. Prebivalci Kolbermoora so na enega dveh najslavnejših sovaščanov ponosni (v tem kraju je odraščal tudi Paul Breitner). Bučno spremljajo njegove uspehe, ko je bil leta 2006 član nemške reprezentance, ki je na domačem svetovnem prvenstvu osvojila bronasto kolajno, so pred občinsko hišo postavili bronasti odtis njegovega stopala.
