Hčerka Emma in žena Rachel pazita na očija

»To je bila lepa zmaga, a tudi najtežja etapa, ki sem jih doslej vozil na tritedenskih dirkah.« Besede Vincenza Nibalija, junaka desete etape na La Planche des Belles Filles v Vogezih, so nemara povedala vse, čeprav je ob razpletu dramatičnega poteka etape vključno z zlomljeno golenico Alberta Contadorja naredil Siciljanec še en odločen korak h končni zmagi na 101. Touru. »Morski pes iz Messine« je na francoski dan Bastilje le za 161 kilometrov romanja čez sedem gričev Vogezov »posodil« rumeno majico borbenemu Francozu Tonyu Gallopenu (Lotto) in na planoti Lepih deklet in tisočerih jezer znova oblekel rumeno majico gospodarja Toura. Če ne bi bilo do Pariza še polovica kilometrov in se sanje še lahko v trenutku razblinijo, kot so se Albertu Contadorju, bi lahko bila to že prelomna etapa.

Z zmagovalno gesto palca v ustih je Nibali želel spomniti prav na to, kako sta mu hčerka Emma in žena Rachel dejali, da pred TV-ekranom pazita na očija in da je to del uroka, ki mu prinaša srečo. »Žal mi je za Contadorja. Sem bil takoj za njim in Bennatijem, ko sta padla. Sicer ne vem, kaj je bil vzrok tega padca, toda ustrašil sem se, da bi se tedaj lahko Tour končal tudi za mene, saj je bila hitrost kar velika. Žal mi je, da se z Albertom nisva mogla pomeriti na zadnjem klancu, saj bi bil dober izziv. Škoda je, da je Tour izgubil že dva glavna akterja. Upam, da z Albertom ni preveč hudo in mu želim hitro okrevanje,« je besede tolažbe navrgel največjemu tekmecu, ki je ostal po odstopu Chrisa Frooma.

Če je Vincenzo Nibali žarel v dežju, so za Albertom Contadorjem jokale deževne kaplje. Eden petih zmagovalcev vseh tritedenskih dirk Gira, Vuelte in treh Tourov, je moral odstopiti po 1720 kilometrih. Črn dan za ekipo Tinkoff in za mnoge navijače. Čeprav se je pobral, v krvi in mukah ni zmogel vztrajati več kot nekaj kilometrov, ko je v solzah sedel v avto. Nibali se še kako zaveda pasti, saj je imel navsezadnje ob spektakularni salti veliko srečo njegov najmočnejši pomočnik Michele Scarponi. Ni je imel Tiago Machado, junak slovenskega dirke, ki je tretje mesto v skupnem seštevku pustil na trdem asfaltu le malce prej kot Contador.

Več kot 3800 metrov višinske razlike čez Vogeze so krutost strmih klancev in spustov, ki na Touru doslej niso bili običajni, spoznali mnogi drugi. Od Michala Kwiatkovskega v beli majici mladega kolesarja, ki ga je junak nedeljske etape Tony Martin v zavetrju kot v avtobusu privlekel pod zadnji vzpon. Poljak ni vzdržal ritma kot niti Joaquin Rodriguez (Katjuša). Purito se je z vsemi močmi podal v lov za pikčasto majico najboljšega hribolazca, etapno zmago pa mu je Nibali odščipnil tik pod vrhom. Gallopin je z zadnjimi močmi ob čudežni pomoči rumene majice obdržal visoko peto mesto. Kot nalašč so za praznik živahno vihrali tudi drugi rojaki Thibaut Pinot, ki je z drugim mestom za domačo hišo napredoval na šesto, med rojaka Romaina Bardeta in Jeana Christopha Perauda. Trenutek resnice je izrinil Andrewa Talanskya (Garmin).

Za Nibalijem sta najbližje Španec Alejandro Valverde in Froomov namestnik Richie Porte. Prav zgodbo o tem, kako so se v elitnem Skyu pobrali po padcu favorita Frooma, veliko pove o krutosti in filozofiji tritedenske dirke. Ozadje je razkril Marko Džalo, poleg Davida Rožmana eden izmed 29 spremljevalcev britanske elitne zasedbe. »Ko je Chris odstopil že pred odsekom tlakovane ceste Roubaixa, je bilo vzdušje v ekipi seveda turobno. A že zvečer je naš šef David Brailsford naredil motivacijski nagovor, da s tem še ni konec sveta, da je to šport in da moramo razmišljati naprej. Tako je tudi nam v spremljevalni ekipi dal vedeti, da moramo biti kolesarjem v oporo, da moramo dajati spodbuden vesel vtis. Niso tožili, da v ekipi nimamo Brada Wigginsa, in nikoli nam niso dali vedeti, zakaj ga ni zraven, pač pa smo se skupaj osredotočili na nadaljevanje Toura. Richie Porte je prevzel Froomovo vlogo kapetana, čeprav doslej še ni bil nikoli v taki vlogi, in se bo šele skozi tritedensko dirko videlo, kako jo bo prenesel. Trenerji so prepričani, da je tako dobro pripravljen, da bo, če le ne bo padcev, okvar ali drugih slabih trenutkov, končal med najboljšo trojico v Parizu. Sposoben pa je tudi zmagati,« je ozadje iz ekipe Sky opisal Džalo, ki je bil lani navzoč pri zmagi Frooma, letos pa po desetih dneh na dan počitka Porte za Nibalijem kot drugi zaostaja 2,23 minute.

Da na Touru še kako velja vztrajati, čeprav gre za izjemne napore, spoznava Simon Špilak. Včeraj mu ni uspelo skočiti v sicer veliko ubežno skupino, kjer je imela Katjuša že svoje zastopstvo s Puritom Rodriguezom, a je v deževnem vremenu vztrajal v skupini z vodilnimi generali do zadnjih dveh kilometrov, ko je izgubil upanje na etapno zmago, morda uvrstitev med deseterico. Zanj 20. mesto, minuto in 26 sekund za Nibalijem, pomeni le – več sreče prihodnjič. Po današnjem dnevu počitka.