»Še vedno bomo zelo pozorni na samo tehniko teka, uvajali bomo tudi nove zahtevnejše vaje atletske abecede,« junijski načrt vadbe razkriva glavni trener Adidasove šole teka Blaž Strožer.

Brez redne in sistematične vadbe ni uspeha, vendar je tudi počitek še kako pomemben. Malce za šalo, malce zares – si bodo varovanci Adidasove šola teka v prihodnjih tednih sploh lahko privoščili morski oddih? Bodo morali s seboj na morje vzeti načrt treningov?

Seveda, odmor, kakršen koli že je, je dobrodošel, saj precej zmanjšuje verjetnost prevelike treniranosti. Tisti, ki pa brez teka ne morejo, bodo seveda naprej trenirali po načrtu, kajti menjava okolja za mnoge pomeni dodatno motivacijo za trening. Na dopustu običajno zjutraj opravimo s treningom, potem imamo ves dan časa za počitek in lenarjenje, kar je odlično za regeneracijo.

Kakšna mora biti učinkovita regeneracija – kaj svetujete svojim varovancem?

Pri regeneraciji sta najpomembnejša dejavnika počitek in prehrana. Po treningu, tako kot tudi pred njim, je potrebno v telo vnašati dovolj primernih hranil in tekočine, ki omogočajo optimalno delovanje organizma. Pri aerobnih športih velja razmerje ogljikovih hidratov in beljakovin 70:30 v prid ogljikovih hidratov. Počitek oziroma čas med vadbenimi enotami pa naj bo 24 ur, v obdobju težkih intenzivnih treningov pa tudi več, kajti v času počitka se organizem adaptira na trening, kar je ključno za napredek.

Zakaj je pomembno, da se tekači seznanijo z maksimalno aerobno kapaciteto (VO2 max)? Kaj kažejo izkušnje – jim poznavanje slednjega pomaga pri treningih?

Test, ki smo ga opravili na naši šoli teka, nam pove zgolj oceno maksimalne aerobne kapacitete in s tem trenutno pripravljenost. Ta test bomo opravili vsaj še dvakrat, podatki pa nam služijo za oceno napredka skozi trenažni proces. Če test VO2 max opravimo na tekaški preprogi z masko, lahko natančno določimo hitrost pri maksimalni porabi kisika, ki je zelo pomemben parameter pri načrtovanju treninga. S tem podatkom lahko zelo natančno določimo tudi tempo teka na določeni razdalji; npr. maratonski tempo znaša 75–80 odstotkov VO2 max, polmaraton 80–85 odstotkov VO2 max.

Od česa vse je odvisna maksimalna aerobna kapaciteta? Je ta pri vrhunskih tekmovalcih res povezana s kilogrami?

Če govorimo o omejitvenih dejavnikih VO2 max, sta to maksimalni srčni utrip in maksimalni utripni volumen srca. Oba se z leti zmanjšujeta in s tem pada tudi VO2 max, približno 9 odstotkov vsakih 10 let. Nadmorska višina tudi vpliva na maksimalno porabo kisika, in sicer pade približno za 10 odstotkov na vsake 1000 metrov nadmorske višine nad 1200 metrov nadmorske višine. Poznamo relativno in absolutno vrednost, razlikujeta se po merski enoti. Absolutna vrednost nam pove skupni volumen porabljenega kisika (npr. 3,6 l/min), relativna vrednost pa je preračun, kjer dobimo vrednost glede na telesno težo merjenca (absolutno vrednost delimo s telesno težo merjenca). Tako ima na primer tekač s telesno težo 75 kilogramov in absolutno porabo 3,6 l/min relativno porabo 48,0 ml O2/min/kg telesne teže.

Še pogled v bližnjo prihodnost – kaj čaka udeležence Adidasove šole julija? Kako bodo potekali treningi in ali se boste skupaj udeležili katerih tekmovanj?

V juliju pričnemo s fazo razvoja, kar pomeni, da se bo intenzivnost na treningih znatno povečala, prav tako bomo izvajali več intervalnih in tempo tekov. Adidasovci se že zdaj vsepovprek udeležujejo vseh možnih tekmovanj, seveda bomo tudi v prihodnje kakšno tekaško prireditev izkoristili za trening tekmo.