»Lani so bile razmere tako slabe, da so bili tekači bolj pazljivi, niso izboljševali svojih rezultatov in zato je bilo naših intervencij bistveno manj,« je pojasnila as. dr. Petra Zupet, predstojnica Centra za medicino in šport na ZVD, d. d., v Ljubljani, ki je vodila ekipo prve pomoči. »Letos je več tekačev preteklo 21 kot 10 kilometrov in mislim, da je bila največja težava mnogih polmaratoncev, ki so poiskali prvo pomoč, premajhna telesna pripravljenost. Ta je botrovala številnim primerom izčrpanosti, izgube zavesti, slabosti, bruhanja, omotic ...«
Najmanj intervencij med tekači na 42 kilometrov
Za tekače je poleg Zupetove skrbelo še pet zdravnikov, 10 medicinskih tehnikov in pet reševalnih vozil. Ekipa je bila razporejena po trasi teka in v cilju, kjer sta dva šotora prve pomoči: eden za oskrbo manjših poškodb in drugi za oskrbo resnejših stanj. »Približno 30-krat smo posredovali s terena, šest oseb smo zaradi ogroženosti prepeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana in naš šotor je bil ves čas poln, sploh ko so v cilj prihajali tekači z 10- in 21-kilometrske proge, bistveno manj pa je bilo intervencij med tekači na 42 kilometrov, kar je bilo pričakovano. Redki so tisti, ki gredo na 42 'poskusit' ali, povedano drugače, na maraton se tekači dobro pripravijo.«
Vse več izčrpanosti tudi na šolskih tekih
Zupetova že šest let vodi zdravstveno službo ljubljanskega maratona in v teh letih opaža, da obseg dela zdravstvene ekipe niha glede na vremenske razmere. Ko je vreme slabše, imajo manj dela in obrnjeno. Opaža tudi, da je z leti vse več zdravstvenih posredovanj na šolskih tekih, kar je pokazatelj, da gredo otroci vse pogosteje čez meje svojih sposobnosti.
