Lovorika, na sončni strani Alp popularno imenovana Stanko, je tako po zaslugi Anžeta Kopitarja po premiernem gostovanju v letu 2012 včeraj doživela novo potovanje v Slovenijo. Popularni »Kopi« je torej v zadnjih treh letih že dvakrat okusil čast, privilegij in pravico do enodnevnega druženja s skoraj 90 centimetrov visokim in dobrih 15 kilogramov težkim pokalom iz zlitine srebra in niklja, ki pa ga zmagovalni klub, tudi če ga osvoji večkrat zapored, ne dobi v trajno last. Toda vsak član zmagovalne ekipe v ligi NHL ga lahko ima – vsaj na simbolični ravni – povsem v lasti en dan, seveda pod budnim očesom predstavnika hokejske hiše slavnih, in lahko z njim počne skoraj vse, kar je seveda še v mejah normale.

Že z osvojitvijo premiernega Stanleyjevega pokala se je Anže Kopitar vpisal med hokejske legende oziroma med nesmrtnike v najhitrejšem kolektivnem športu na svetu. In to pri manj kot 25 letih. Dve leti pozneje je ta status še enkrat potrdil, ob tem pa je treba opozoriti na zelo pomembno dejstvo. Anže v moštvu Los Angeles Kings niti slučajno ni zgolj statist ali rezervist, ni igralec, ki bi h klubskemu uspehu prispeval le drobtinice. Prav nasprotno: Hrušičan je eden najpomembnejših členov in najboljših igralcev v moštvu iz filmskega mesta. »Občutkov, ko osvojiš Stanleyjev pokal in ko ga potem prineseš v domovino, enostavno ni mogoče opisati z besedami. To je enostavno treba doživeti,« je dejal slovenski športni junak. Drži, to doživijo redki, prav Kopitar pa je eden tistih izbrancev, ki se lahko pohvalijo s tem, da jim je to uspelo »v živo«.