Bolj kot na sončne in vroče počitnice je Portorož v zadnjem tednu spominjal na deževni Wimbledon. Nevihte, dež in nizke temperature so nagajale v sredo in četrtek, mokro pa je bilo tudi konec tedna. Gostinci so zgolj zmajevali z glavami, saj sta bila Piran in Portorož bistveno bolj prazna kot sicer, a tudi organizatorji teniškega challengerja, ki so neprestano pogledovali proti oblačnemu nebu.
Slabše vremenske razmere so vplivale na medel odziv gledalcev. Tribune portoroškega teniškega kompleksa so bile letos občutno bolj osamljene kot lani. Več stolov je bilo praznih tudi zaradi dejstva, da je med najboljšimi Slovenci letos nastopil le Blaž Kavčič, lani pa so bili v Portorožu še Grega Žemlja, Aljaž Bedene in Blaž Rola. Turnir naj bi bil v prvi vrsti namenjen slovenskim igralcem, toda splet okoliščin je bil takšen, da je od najbolj izpostavljenih Slovencev prišel zgolj Kavčič, pa še ta je imel zdravstvene težave. Še dobro, da se je uvrstil v finale, saj bi bil turnir v nasprotnem primeru za javnost povsem nezanimiv. In to kljub naporom organizatorjev, ki so poskrbeli, da je bil dogodek po organizacijski plati še boljši kot lani. Poraja pa se vprašanje, kje so vsi otroci, mladinci in drugi rekreativni teniški igralci, ki so v preteklih dneh nastopili na manjših turnirjih v okolici stadiona, vendar jih nato ni bilo na tribunah. Predvsem mlajšim igralcem ogled dvobojev challengerja zagotovo ne bi škodil.
Najboljše je Kavčič prihranil za konec. S 7:5, 6:7 (4) in 6:1 je ugnal Gillesa Müllerja iz Luksemburga in osvojil dvanajsti turnir serije challenger v karieri in drugega v Sloveniji, saj je bil najboljši že v Ljubljani leta 2010. Kavčič je imel večino časa vse pod nadzorom, popustil je le v zaključku drugega niza, ki ga je nato tudi izgubil. »Ni šlo za padec koncentracije, ampak so se dogodile čudne situacije. Pri 5:4 sem takoj izgubil prvo točko, ki je vedno zelo pomembna,« je Blaž Kavčič opisal najtežavnejši del tekme. »Ključno je bilo, da sem v tretjem nizu pozabil na vse skupaj in začel znova. V tretjem nizu sem igral najboljši tenis,« je povedal Kavčič, ki je v Portorožu na prestolu zamenjal rojaka Grego Žemljo. »Upam, da bom drugo leto spet jaz na vrhu. Če mora zmagati kdo drug, pa naj bo Slovenec,« je v šali še dodal Kavčič, ki se je po zmagi s pokalom vrgel v morje.
Na zadnjih dvajsetih tekmah je Kavčič kar devetnajstkrat zmagal, a kljub temu pravi, da ima še obilo rezerv. »Predvsem pri servisu. Stvari se zdaj pokrijejo, bistveno manj imam negativnih misli. V glavi imam le vsako naslednjo tekmo. Če ne bi bilo utrujenosti, bi verjetno dobil kar vseh dvajset tekem. Niz zmag je neverjeten. Ne vem, koliko igralcem je to uspelo na challengerjih,« je povedal. »Včasih sem tekme dobival iz obrambe, zdaj jaz igram in delam točke. Servis je postal moje orožje, včasih je bil šibka točka. Koščki se počasi sestavljajo, toda agresivne igre ne moreš dobiti čez noč. Vedno bolj verjamem vase, zato lahko pridem med najboljših 50 na svetu.«
Kavčič je odpovedal sodelovanje na naslednjem turnirju na Tajvanu, zato bo moral plačati 2000 dolarjev. »Zdaj se bom malo spočil, saj bi drugače lahko prišlo do poškodb. Na naslednji turnir bom odpotoval v petek, ko grem v Astano. Nadaljnji program je odvisen od turnirja v Washingtonu, ali se bom uvrstil v glavni žreb ali ne. Velik cilj sezone je tudi zaključni turnir challengerjev v Braziliji, kjer še nisem igral. Potrebujem kar nekaj točk, da pridem do tja,« je dejal Kavčič.
Še nedavno je bila njegova usoda bistveno bolj črna, saj se je vračal po operaciji živca, na treningih pa ni kazal dobre forme. »To je tenis. Najhuje je bilo, da sem na začetku leta igral najboljši tenis in sem res verjel, da lahko pridem med najboljših 50, a nekaj dni kasneje sem se poškodoval. Nato sem igral v Davisovem pokalu, ko sem izgubil, potem pa še zbolel. Ko sem se vračal, sem treniral tudi po pet ur, a ni šlo. Toda ko sem zmagal prvi turnir, sem dobil nov zagon. Od drugih igralcev sem dobil potrditev, da igram dobro, kar mi je še dvignilo samozavest. Če ti to pove igralec, ti pomeni največ.«