Igor Bavčar in Boško Šrot sta še pred dobrimi petimi leti leti obvladovala pomemben del slovenskega gospodarstva in sodila v sam vrh elite, ki se ji je uspelo brez lastnih sredstev polastiti milijonskega premoženja. Danes je slika drugačna. Istrabenz in Pivovarna Laško sta le senci nekdanje moči in v nemilosti bank, dva izmed glavnih akterjev tajkunizacije pa bosta morala v kratkem oditi v zapor.
Sedem let po tem, ko smo v Dnevniku razkrili sporne posle z delnicami Istrabenza, pet let po vložitvi neposredne obtožnice in leto dni po izreku sodbe na prvostopenjskem sodišču je sedaj višje sodišče za Bavčarja potrdilo sedem let zaporne kazni, za Šrota pa pet let in deset mesecev zapora. Prvi je pravnomočno spoznan za krivega napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja, drugi pa zlorabe položaja. Sodni senat višjega sodišča pod vodstvom Alijane Ravnik je potrdil tudi tri leta in devet mesecev zaporne kazni za Nastjo Sušinskega, medtem ko je nekdanjemu prvemu finančniku Istrabenza Kristjanu Sušinskemu kazen znižal na tri leta.
Bavčar bo moral vrniti skoraj 22 milijonov
Bavčar in Kristjan Sušinski bosta morala vrniti protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ki sta jo ustvarila pri veriženju delnic Istrabenza leta 2007. Z veriženjem delnic oziroma njihovo preprodajo prek več podjetij je Bavčar v enem dnevu ustvaril 21,7 milijona evrov, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov dobička. Ta denar bosta oba morala vrniti, vendar pa celotnega povračila z zasegom njunih nepremičnin, sredstev na transakcijskih računih, depozitov in najdene gotovine ni pričakovati. Bavčar je namreč velik del ustvarjenega dobička izgubil s stečajem družbe FB Investicije, prek katere je obvladoval velik del lastništva Istrabenza, medtem ko je Sušinski v letu 2008 opravil devet gotovinskih dvigov v skupni višini 1,6 milijona evrov.
»S sodbo se nikoli ne bom sprijaznil in se bom še naprej boril za pravico na vseh možnih institucijah,« je včeraj dejal Šrot, uporabo vseh izrednih pravnih sredstev pa je napovedal tudi Bavčar. Šrot je ponovil, da posla z delnicami Istrabenza ni vodil on, temveč njegov svetovalec Robert Šega, na katerega je obramba poskušala prevaliti krivdo. A s temi argumenti se višje sodišče ni strinjalo in je ocenilo, da je vsebinske odločitve sprejemal Šrot, Šega pa je imel pri poslu le »tehnično vlogo«. Obramba je skozi celoten postopek največ naporov pričakovano usmerila prav v obrambo Šrota. Če bi jim namreč uspelo dokazati, da Šrot ni zlorabil položaja, bi bili oproščeni tudi preostali obtoženi, dobiček, ki sta ga z delnicami Istrabenza ustvarila Bavčar in Sušinski, pa bi bil zakonit oziroma čist.
»Na vrhovno sodišče bomo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, o nadaljnjih ukrepih pa se moram še dogovoriti s svojim klientom,« je včeraj še napovedal Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar. Možnosti za alternativno prestajanje zaporne kazni obsojeni v tako imenovani zadevi Bavčar-Šrot nimajo, saj je to možno le v primeru krajših kazni. Obsojeni bi sicer lahko vložili tudi prošnjo za odlog zaporne kazni. Sodbo so po dostopnih podatkih za zdaj prevzeli le zagovorniki, ne pa tudi obsojeni. Ti imajo za to čas 15 dni, po prevzemu sodne pošte pa začne teči tudi rok, v katerem jih bo sodišče pozvalo na prestajanje zaporne kazni.
Obsojena, ne pa tudi rešena drugih postopkov
S pravnomočno sodbo zaradi sporne preprodaje delnic Istrabenza se Bavčar in Šrot še nista rešila sodnih postopkov. Pivovarna Laško, Radenska, Pivovarna Union in Fructal namreč Šrota odškodninsko tožijo zaradi škode, ki jo je tem družbam povzročil s posojili holdingom, prek katerih je nekoč obvladoval celotno skupino Laško. Poleg tega zaradi teh poslov trenutno že poteka tudi sojenje na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se počasi preveša v sklepno fazo. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada pa so že novembra lani opravili tudi hišne preiskave pri Šrotu in njegovi nekdanji najtesnejši sodelavki Andrijani Starina Kosem, saj naj bi sumili, da je Šrot dobiček od preprodaje deleža v Letriki prek Luksemburga skril v delnice Premogovnika Velenje.
Doslej je bistveno bolje kazalo Bavčarju, a se utegne v kratkem tudi to spremeniti. V Istrabenzu naj bi namreč preučevali možnosti za vložitev odškodninskih tožb zaradi preprodaj delnic Intereurope, na katere smo v Dnevniku opozorili že avgusta 2007. Tedaj je Istrabenz prodal Banki Celje svoj 3,7-odstotni lastniški delež Intereurope, takrat vreden okoli 14 milijonov evrov, ga po nekaj tednih odkupil nazaj in ga ponovno prodal celjski banki. V Istrabenzu naj bi sedaj po poročanju Dela pridobili pravna mnenja, ki kažejo, da je bil koprski holding s temi posli oškodovan. Medtem Bavčar očitke zanika.
