Plesalka Tanja Skok in španski lutnjist Xavier Díaz - Latorre s programom BACH eMotion združujeta in prepletata liniji kode in kreacije, historičnega in sodobnega. Po besedah ustvarjalcev se v konceptu in dramaturgiji dogodka razvijata dve liniji, ki se med seboj prepletata in na koncu najdeta skupni vrh. Program se tako začne s francosko glasbo 18. stoletja, natančneje z delom Jean-Féryja Rebela, skladatelja, ki je večino svojega opusa posvetil glasbi za ples. V nadaljevanju stopi v ospredje glasba J. S. Bacha, skladatelja, ki je izjemno dobro poznal vse osnovne strukture plesne glasbe, vendar je te strukture elaboriral in jih ponesel na drugo raven.

Plesni del programa se začne skoraj didaktično, saj v kratkih izsekih predstavi vse oblike plesa, ki so bile v baročnem času tako na odru kot v družabnih situacijah najbolj priljubljene. Za izhodišče služi koda francoskega dvornega plesa La Belle Danse, ki je veljala za široko uveljavljen standard po vsej Evropi. V nadaljevanju plesalka preizprašuje strukturo in formo zastavljene plesne kode in jo preliva ter vzporeja z lastnim sodobnim plesnim izrazom.

V sklepnem delu pa je poudarek na neposredni komunikaciji med glasbenikom in plesalko, saj dialog narekuje Ciaccona – Bachova monumentalna skladba, ki velja za enega večjih izzivov vsakega glasbenika. nr