Rusedski je v Slovenijo prišel skupaj s svojim varovancem Kylom Edmundom, ki je eden največji upov britanskega tenisa. Edmund je v mladinski konkurenci igral dvakrat v polfinalu turnirjev velike četverice, v dvojicah pa je bil najboljši v Parizu in New Yorku. Od aprila naprej je njegov trener Rusedski, ki v ospredje postavlja predvsem igralčev razvoj in manj rezultate. »O pritisku niti ne razmišljam, saj moramo vsak dan trenirati in čim bolj napredovati. Če nam to uspe, potem bo prišlo na svoje mesto tudi drugo. Meni kot trenerju je pomembno, da svojemu igralcu vsak dan dajem svojih 100 odstotkov, saj drugače ne gre. Enako zahtevam tudi od igralca,« je prepričan Rusedski. »Kyle je zelo mlad in ima dobre rezultate. Pred seboj ima lepo prihodnost, kakšni so cilji, pa bom zadržal zase. V ekipi je tudi kondicijski trener, ki je bil zraven že pri Timu Henmanu. V podporo so še številni drugi strokovnjaki, zelo zgledna pa je tudi podpora staršev.«

Britanska teniška zveza vlaga ogromno denarja v svoje igralce, toda v svetovnem vrhu ima le Andyja Murrayja. Vsi drugi imajo ogromne težave že s tem, da pridejo blizu elitne stoterice. »Pomembno je, da imajo tvoji igralci podporo, saj lahko le tako postanejo čim boljši. V vsakem primeru igralci potrebujejo veliko pomoči. Tako je bilo z mano, Henmanom, Murrayjem in sedaj s Kylom,« pravi Rusedski. »Tenis je zelo težak in krut šport. Zelo malo dobrih služb je v tenisu, medtem ko jih je denimo v nogometu na tisoče. Teniški igralci potrebujejo željo in motivacijo, a hkrati tudi podporo, da pridejo do možnosti za uspeh.«

Greg Rusedski je bil predstavnik stare teniške šole, ko so igralci še pogosteje prihajali k mreži. »Včasih so igralci imeli več različnih stilov. Ivanišević, Sampras, Agassi, Lendl... Zdaj vsi igrajo enako, le da je nekaj igralcev boljših od preostalih,« je dejal levoroki teniški igralec, ki nima dvomov, kdo je najboljši vseh časov: »Zame je Roger Federer, ki ima 17 grand slamov. Velik šampion je bil tudi Sampras, čeprav ni nikoli zmagal v Roland Garrosu. Verjetno edini, ki lahko prehiti Federerja, pa je Nadal.« Nič kaj prida ni premišljeval niti ob vprašanju, katero je njegovo najljubše teniško rivalstvo. »McEnroe-Borg je bilo včasih, sedaj pa Doković-Nadal, saj sta zelo izenačena. Nadal-Federer ni toliko zanimiv, saj je Nadal v tem dvoboju preveč suveren,« je odgovoril Rusedski, ki za Murrayja pravi, da je lahko ponosen nase, saj je osvojil Wimbledon, US Open in ima zlato olimpijsko kolajno.

Rusedski je bil v Portorožu primeren sogovornik tudi zaradi dejstva, da je v igralski karieri zamenjal reprezentanco, saj je najprej branil barve Kanade in nato Velike Britanije. Izbrano vrsto sedaj želi zamenjati tudi slovenski igralec Aljaž Bedene, ki hoče ravno tako obleči majico z britanskim grbom. Kljub temu Rusedski izpostavlja, da obstajajo pomembne razlike. »Jaz za Kanado nisem nikoli igral v Davisovem pokalu, imam mamo iz Anglije in očeta iz Kanade. Vedno sem imel dvojno državljanstvo in že zelo mlad sem se odločil. V novi reprezentanci sem bil odlično sprejet, angleška javnost pa me je vedno spodbujala. V Angliji živim že zelo dolgo in tudi žena je Angležinja,« je rekel. »Odločitve Bedeneta pa ne bom komentiral. Vsak se odloči sam zase, kar hoče. O tem v naši ekipi ne razmišljamo, saj je naš cilj zgolj to, da vsak dan čim bolj napredujemo. Osredotočeni smo le nase, kar je edino pomembno.«