Erikov sošolec Dominik ima celiakijo in mu mama zato namesto šolske malice pripravi ajdove piškote. Malega Erika začne zanimati rastlina, za katero ni še nikoli slišal, zato takoj ko pride domov, o tem povpraša svoje starše. Oče mu seveda želi rastlino pokazati na internetu, mama pa se temu upre in otroka popelje na raziskovanje po deželi, kjer si najprej ogledajo ajdovo polje, nato pa obiščejo še mlinarja. Otroci tako skupaj z Erikom odkrivajo lastnosti in uporabnost ajde – v knjigi jih čaka tudi recept za ajdove piškote, spoznavajo, da se raziskovanje odvija predvsem v naravi in ne zgolj za računalnikom, hkrati z zgodbo pa se učijo tudi sprejemanja drugačnosti. Erikov sošolec Dominik namreč zaradi svojih zdravstvenih težav in dietne prehrane ne ostaja odrinjen od drugih sošolcev, ampak se Erik potrudi, da na praznovanju njegovega rojstnega ne manjkajo niti priboljški, ki ne vsebujejo glutena. Erik je svojo mamo naprosil celo, da je poleg »običajne« torte spekla še ajdovo.
Avtorica Vida Škrabanja je iz živilskih znanosti doktorirala na biotehniški fakulteti, kjer je bila zaposlena 11 let, med podiplomskim študijem pa je zelo veliko raziskovalnega dela v Lundu na Švedskem posvetila ravno prehranskim lastnostim žit in ajde. Preučevala je njeno biorazpoložljivost in uporabnost tako za bolnike z motnjami v presnovi kot tudi za zdrave posameznike, pri katerih se lahko bolezni sodobnega časa prepreči ali upočasni njihovo pojavnost, izsledke pa skupaj z domačimi in tujimi avtorji objavila v številnih člankih mednarodnih revij.
Tokrat je nivo svojega znanja prilagodila mlajšim raziskovalcem. »Menim, da se raziskovalna miselnost začne z vzgojo mladih. Ob odraščanju svojih dveh sinov sem ugotovila, da otroška radovednost terja odgovore na številna vprašanja, preprosta ali pa tudi ne. Zato sem se odločila, da za tiste male raziskovalce, ki so korak naprej, ki ne želijo le verjeti, temveč tudi poskusiti in razumeti, objavim otroško slikanico,« je o slikanici povedala Škrabanjeva.
Knjiga Rad bi vedel več… o ajdi je namenjena otrokom med 6. in 12. letom starosti, berejo pa naj jo skupaj s starši. Ravno starši namreč pri otroškem raziskovanju odigrajo najpomembnejšo vlogo, saj jim s svojo podporo, ki ne temelji zgolj na bližnjicah, ki jih ponuja sodobna tehnologija, odpirajo vrata v svet zdravega načina življenja, sprejemanje različnosti in vrednot, ki vodijo do pristnega prijateljstva. slo