V prvi polovici junija je upravnemu odboru Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) potekel mandat, nekaj dni pred tem pa je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo vladi poslal predlog za nove člane. A je premierka Alenka Bratušek, ki je bila pred leti kot predstavnica finančnega ministrstva članica upravnega odbora ARRS, imenovanje ustavila. Kot so nam dejali v njenem kabinetu, namreč »pričakuje, da bo minister predlagal kompetentne ljudi«. Po naših informacijah je premierka ocenila, da je bil kriterij za izbor predvsem pripadnost Pikalovemu krogu, kar naj bi bil tudi sicer prevladujoč način kadrovanja ministra za izobraževanje.

Strankarske zgodbe

Na seznamu za novi upravni odbor ARRS sta dva kandidata, ki ju vladi predlagajo raziskovalne organizacije, univerze in SAZU, in eden, ki ga vlada imenuje kot predstavnika gospodarske zbornice in uporabnikov raziskovalnih storitev (odločili so se za Karin Stano Kleinschek z mariborske univerze, Igorja Muševiča z Instituta Jožef Stefan in menedžerja Tomaža Savška). V omenjeno izbiro naj se premierka ne bi vpletala, motijo pa jo kandidati, ki jih je predlagal Pikalo. Na njegovem prvotnem seznamu so bili: prodekanica na ljubljanski ekonomski fakulteti Polona Domadenik, visokošolski učitelj na ljubljanski FDV Rado Bohinc, filozof in sociolog Franci Pivec, ki je že upokojen, ter direktor znanstvenoraziskovalnega središča primorske univerze Rado Pišot.

Ministrov predlog je bil z različnih strani deležen več pripomb: od tega, da na seznamu ni predstavnika ministrstva za znanost ali vsaj ministrstva za finance (Pikalo je zato po daljšem oklevanju Pišota nadomestil s predstavnico finančnega ministrstva), pa da je razmerje izrazito v korist univerz, čeprav se iz denarja ARRS financirajo predvsem inštituti. Predvsem pa, da gre za strankarsko zgodbo SD, saj sta dva od prvotno predlaganih kandidatov (Bohinc in Pivec) člana Socialnih demokratov, druga dva pa naj bi bila tudi blizu pomembnim predstavnikom SD.

Ob tem so poznavalci okoliščin celo poudarjali, da naj bi v ozadju omenjenega predloga v resnici stal dosedanji predsednik upravnega odbora ARRS Rado Bohinc oziroma da naj bi bil med njim in direktorjem agencije Francijem Demšarjem dosežen dogovor o medsebojni pomoči. Ta naj bi Demšarju, ki mu mandat poteče konec avgusta, pomagal k še eni (hitri) izvolitvi za direktorja ARRS. Demšar je kakršno koli vezano trgovino ali pogovor o tem zanikal, nam je pa potrdil, da bo ponovno kandidiral za direktorja ARRS.

Pikala je odločitev Bratuškove, da ustavi imenovanje upravnega odbora, močno razjezila. Kot pravi, kandidatov ni izbiral po strankarskem ključu, temveč je upošteval razmerje med velikimi in malimi inštituti, pa med univerzami in inštituti, regionalno zastopanost... Nasprotno pa po njegovem prepričanju ravna Bratuškova, ki si želi postaviti ljudi iz njene stranke. Katere, nam Pikalo ni razkril. Premierkina poteza bo po njegovem mnenju povzročila, da ne bo mogoče sprejemati odločitev glede razpisov, prav tako pa ne bodo mogoči postopki za imenovanje direktorja ARRS. Pikalo tako pričakuje, da bo vlada »v prid nemotenemu funkcioniranju slovenske znanstvenoraziskovalne sfere upravni odbor imenovala še v tem tednu«. A se mu po naših informacijah ta želja ne bo uresničila.

Novi razpis, nove težave

Na ARRS so se v zadnjih dneh usule tudi kritike znanstvenikov, ki so razočarani nad rezultati razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov v letu 2014. Predvsem jih je zmotilo pravilo, da lahko tisti posamezniki, ki jih agencija povabi k sodelovanju, preskočijo prvo fazo izbora in se uvrstijo neposredno v drugi krog. Pravila ARRS namreč agenciji omogočajo, da prijav vabljenih znanstvenikov ne ocenjujejo, temveč jih v »finale« uvrstijo neposredno, na podlagi preteklih zaslug.

Na znanstvenem blogu Kvarkadabra je raziskovalec Jernej Zupanc ob tem objavil analizo, ki je pokazala, da je med tistimi, ki so prišli v drugi krog, »več kot polovica, 57 odstotkov, takšnih, ki so napredovali zaradi pravila, ne pa kakovosti vsebine prijave«. Ob takšno ureditev se je že leta 2011 obregnila Evropska znanstvena fundacija (ESF), ki je v oceni slovenskega sistema zapisala, da »takšen pristop, ki daje prednost že uveljavljenim področjem in znanstvenim skupinam, lahko zaustavi prepuščanje novih znanstvenih idej, inovativnih pristopov in perspektiv«. Nekatere znanstvenike moti tudi dejstvo, da imena vabljenih niso javno objavljena. Agencija odgovarja, da vedno objavijo le imena uspešnih, tistih, ki ne dobijo denarja, pa ne.

Na ARRS sicer ugotavljajo, da so v kategoriji temeljnih projektov vabljeni raziskovalci v zadnjih letih res nekoliko uspešnejši. Naši izračuni pa kažejo, da so – če bi upoštevali samo temeljne projekte starejših raziskovalcev, ki tvorijo večino vabljenih – »izbranci« izrazito uspešnejši od ostalih. Na ARRS takšno ločevanje ocenjujejo kot metodološko neustrezno. Kljub temu pa nameravajo pravila spremeniti. »Razmišljamo, da bi sistem vabljenih raziskovalcev nadomestili z mehanizmi, ki bi že v fazi prijave spodbujali sodelovanje med raziskovalci v obliki skupnih prijav, kar bi še bolj učinkovito znižalo število prijav in jim hkrati povečalo kakovost,« je sporočil direktor Franci Demšar. Vendar, pravijo, lahko spremembo pravil potrdi šele novi upravni odbor, ki pa ga – kot kaže – še nekaj časa ne bo.