»Danes smo dobili opomin, da nismo nepremagljivi. Bili smo blizu. V hitrem, nervoznem in zmedenem zaključku nismo mogli v popolnosti sestaviti vlaka,« je po impozantnem trojčku zmag četrti dan 101. dirke Tour de France spoznal Marcel Kittel. Spoznanje, čeprav nemški kolesarski orjak v Lillu Metropole ni dal upanja tekmecem. To je bila Kittlova deseta zmaga v sezoni, od tega peta skupaj na Giru in Touru. In dvanajsta zmaga Gianta na dirkah WorldToura. Štiri je vpisal Luka Mezgec. Večino seveda v sprintih, kjer daleč prekašajo konkurenco. Po zmagah UCI jih prehiteva le elitna Omega, kjer je razmerje 29:43.

»Marcel na vseh dirkah deluje zelo sproščeno,« izkušnje z najhitrejšim kolesarjem na svetu, sodelovanjem in filozofijo v njihovi ekipi razlaga Luka Mezgec. »Nikoli, tudi v najbolj kočljivih situacijah ne izgubi glave ali da bi celo povišal glas, če ne gre po načrtu. Vedno vzpodbuja in pomiri, kolikor je v takih situacijah pri hitrosti okoli 60 kilometrov na uro seveda možno,« pravi. Prav ta mirnost in zbranost je bila tudi včeraj ena ključnih, saj so lokomotive v sprinterski vlak sestavili zelo pozno. Tako so poskušali izničiti razkazovanje moči ekip Lotto (Greipel) in Omega (Renshaw). V ekipi Giant skrbno dodelajo taktični načrt na podlagi zadnjih odsekov cest z vsemi krožišči in ovinki ter določijo časovni načrt za sestavo vlaka, da najbolj izkoristijo hitrost in moč, kar je tudi včeraj pomagalo Kittlu do zmage. Delček kaosa je rešil Tom Veelers, ki tudi po mnenju Mezgeca velja za najboljšega vodjo vlaka med sprinterskimi ekipami.

Znotraj sprinterskega zaključka odločajo tudi detajli. Prekaljeni Mark Renshaw, programer in vlakovodja ekipe Omega Pharma, ki je po odstopu Marka Cavendisha dobil vlogo prvega sprinterja, je skušal z malo ukano presenetiti Kittla. Renshaw je nalašč pustil luknjo v zavetrju kolesarja Katjuše, Norvežana Kristoffa, da je Kittla prisilil v zelo dolg sprint (500 metrov) in ga s tem izpostavil porazu, če že avstralski lisjak sam ni zmogel zmagati. A Kittel je vzdržal sloves najhitrejšega, ujel Kristoffa, čeprav je bil v zadnjih metrih tako utrujen, da kljub očitni zmagi ni zmogel dvigniti rok za trojčka. »Vseskozi sem mislil le na ciljno črto. Zares sem imel le to črto v glavi. Bilo je zelo težko. Nikogar, še posebno pa ne Kristoffa, nismo podcenjevali. Uloviti njega je bilo zelo težko,« je opisal Giantov velikan začetka Toura.

»Še vedno iščemo in lovimo etapo za zmago Petra,« je apetite ekipe Cannondale razkril Kristijan Koren. »Wolverin« Sagan je kljub očitnim težavam dodal četrto mesto (ima še dve drugi in četrto) in še bolj trdno navlekel zeleno in belo majico. In kar ni nobena skrivnost, prav današnja etapa po devetih odsekih tlakovanih cest z namenite trase Pariz–Roubaix do Arenberga je ena od tistih, kjer sta Sagan in seveda tudi Koren že pokazala svoje velemojstrstvo. »Roubaix je naša priložnost za etapno zmago in tudi za rumeno majico. Od mene pričakujejo veliko, ker vedo, da se znam peljati po tlakovcih in bom tam glavni pomočnik,« razkriva Koren za današnjih 15 od sicer 50 kilometrov originalnega severnega pekla. Koren bo svoje ambicije z akcijo z ubežniki poskušal izpolniti potem v naslednjih dneh. »Uvodni štirje dnevi so bili za nas zelo pestri. Predvsem polni stresa in nervoze, saj se zaradi nalog, ki jih dobimo ob Petru, ne moremo sprostiti. S svojo pripravljenostjo sem zadovoljen. V pogovoru z drugimi kolesarji se že vsi sprašujemo, v kakšnem stanju bomo pripeljali v Pariz, če že zdaj vsi čutimo utrujenost,« se je zvečer ob poznem prihodu v hotel, ki mu sledita masaža in večerja, spraševal 27-letni Primorec, ki se le pridružuje tistim, ki takih množic kot prve dni na angleškem uvodu v karieri še ni videl, pa že petič vozi Tour.

In če je bilo prve dni kljub množicam še razmeroma malo skupinskih padcev, pa je včeraj prav zaradi slednjega v Londonu (na cesti je zadel gledalca s fotoaparatom v roki) moral odstopiti Andy Schleck, ki je po poškodbi sicer le senca zmagovalca Toura 2010 in drugouvrščenega 2011. Zaradi padca na bok v uvodnem delu včerajšnje etape so na rentgensko slikanje odpeljali tudi favorita Chrisa Frooma. Vincenzo Nibali je mirno preživel še en dan v rumeni majici. A če je danes dan za selitev v preteklost na tlakovane ceste, za močne in drzne »konje«, kjer bodo moč razkazovali Sagan, mož granita Fabian Cancellara (Trek), Kittlov kolega John Degenkolb (Giant), ognjena moč Lefevrove Omege Niki Terpstra, visokorasli Sep VanMarcke (Belkin), pa so kocke strah in trepet za te kolovoze nevajene hribolazce. Če se dirka za Frooma, Contadorja, Nibalija, Talanskyja, Molleme, Coste danes ne more dobiti, pa se zaradi izgubljenih minut lahko izgubi. Prihaja prva ura resnice. Strah vzbuja tudi napoved dežja. Morda priložnost za zelo spretnega Simona Špilaka, ki je kot mladinec na mladinski izvedbi Roubanixa končal četrti. Tudi to šteje.