Joan Baez je leta 1960 za založbo Vanguard posnela svoj prvi solo album in s pravo zmesjo tradicionalnih balad, bluesa, uspavank, kavbojskih napevov, etičnih folk melodij ter skladbami zasedb The Carter Family, The Weavers in Woodyja Guthrieja hitro pridobila privržence v ZDA in širše.

Med skladbami, ki jih je posnela za svoje prve albume, so bile: House Of the Rising Sun (The Animals), John Riley (The Byrds), Babe, I'm Gonna Leave You (Led Zeppelin), What Have They Done To the Rain (The Searchers), Jackaroe (Grateful Dead) in Long Black Veil (The Band). S svojimi zgodnjimi posnetki je vpletla tradicionalne balade v jezik rock glasbe.

Leta 1963 je utrla pot Bobu Dylanu in se z njim odpravila na turnejo. Prav ta vez je zaznamovala folk glasbo v naslednjih dveh letih, Baezova pa je v tem času posnela tudi svoje različice danes dobro znanih Dylanovih skladb. Na njen tedanji repertoar je umeščala tudi skladbe sodobnih kantavtorjev, kot so Phil Ochs, Richard Farina, Leonard Cohen, Tim Hardin, Paul Simon, kasneje še Jacques Brel, Lennon-McCartney, Johnny Cash in drugi.

Kot so zapisali v založbi Dallas, Baezova velja za glasbeno moč z neprecenljivim vplivom. V prvih vrstah je korakala z Martinom Luthrom Kingom, Vaclavu Havlu je bila inspiracija za njegov boj za Češko, pela je na prvi turneji Amnesty International. Pri Baezovi so vedno v ospredju svoboda in državljanske pravice.

Med drugim je izpostavila gibanje za svobodo govora, se borila za pravice skupaj s Cesarjem Chavezom, organizirala odpor proti vietnamski vojni, 40 let kasneje je podprla Dixie Chicks za njihov pogum pri protestiranju proti iraški vojni, leta 1993 je nastopila v obleganem Sarajevu.

Pevka, znana po skladbah, kot so We Shall Overcome, Diamonds & Rust ter The Night They Drove Old Dixie Down, je bila ena od zvezd festivala Woodstock. V ZDA je izdala nekaj ducatov albumov ter med mnogimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela v svoji karieri, dobila tudi grammyja za življenjsko delo.