Eksistenčni strah po izgubi politične moči in zaposlitve iz politika naredi eno samo veliko uho za želje volilcev.

Zato najprej prva resnica: vse, kar politiki govorijo in delajo v predvolilnem času, niso oni, ampak smo mi, volilci. Če se torej jezimo in zgražamo zaradi njihovih sloganov, programov in obnašanj, se pravzaprav hudujemo nad artikulacijo lastnih želja, kar v človeški psihologiji sicer ni izjemen pojav. Vsak človek se želi nekako izkopati iz lastnih stisk, le da večina tovrstnih idej ni posebej učinkovitih in realnih.

Zato v predvolilnem času politiki postanejo naše žrtve, namesto da bi si morali želje izrekati sami in potem zardevati zaradi njihove šibkosti in neuresničljivosti, nam jih pred volitvami iz oči berejo politiki, mi pa se lahko potem zgražamo in bentimo nad njihovo neumnostjo, kratkovidnostjo in pokvarjenostjo. Siol.net