Kar tri ure in 56 minut je trajal včerajšnji moški finale, že 35. medsebojni dvoboj Đokovića in Federerja (toliko sta jih v preteklosti odigrala tudi njuna trenerja Boris Becker in Stefan Edberg, izid v zmagah pa je bil 25:10 za Nemca) pa se je končal s 17. zmago Srba. Đoković, ki je na šestih dvobojih do finala preživel na igrišču skupaj skoraj pet ur več kot Federer, je z zmago prekinil niz treh zaporednih porazov v finalih na turnirjih za grand slam (Wimbledon 2013/Andy Murray, US Open 2013 in Roland Garros 2014/obakrat Rafael Nadal), poleg tega je od danes tudi številka ena na svetovni lestvici in bogatejši za 2,2 milijona evrov, kolikor pripada letos zmagovalcu.
»Roger je velik človek in igralec, vreden vsega spoštovanja. Hvala, ker mi je tokrat dovolil, da sem zmagal (smeh). Oba sva imela vzpone in padce v igri, na koncu pa se je vse skupaj obrnilo v moj prid. Po izgubljenem četrtem nizu se je bilo težko sestaviti za petega, a mi je le uspelo,« je s solzami v očeh in s pokalom v roki govoril Novak Đoković, za katerega je bil včerajšnji finale že 14. na turnirjih za grand slam, izid v zmagah pa je izenačil na 7:7. »Zmago podarjam moji Jeleni in najinemu še nerojenemu otroku, družini, prijateljem in strokovnemu štabu ter moji prvi trenerki, lani preminuli Jeleni Genčić. Wimbledon je bil prvi turnir, ki sem ga kot otrok gledal po televiziji. Takrat sem sanjaril, da bom nekoč igral v Wimbledonu in zmagal. Zdaj se je to zgodilo že drugič,« je dodal Nole, ki je v finalu dosegel 13 asov, Švicar pa 29.
Federer, ki je včeraj že 25. nastopil v finalih na turnirjih velike četverice (17 zmag in osem porazov), ni izkoristil priložnosti za osmo lovoriko v Wimbledonu, s čimer bi postal absolutni rekorder v moški konkurenci, kajti po sedem jih imata še William Renshaw in Pete Sampras. »Ne morem verjeti, da mi je sploh uspelo izsiliti peti niz, saj sem bil v četrtem po zaostanku z 2:5 že na robu poraza. Dvoboj je bil za oba telesno in duševno težak, Đokovićeva zmaga pa je zaslužena. Lahko rečem, da se na osrednjem igrišču Wimbledona počutim kot doma in da uživam. Se vidimo spet naslednje leto,« je zbrane nagovoril Roger Federer, ki bi ob drugačnem razpletu finala z 32 leti in 332 dnevi postal najstarejši zmagovalec Wimbledona, tako pa to še vedno ostaja sloviti Arthur Ashe, ki je bil ob zmagi leta 1975 star 31 let in 360 dni.
Potem ko je prvič slavila leta 2011 (v finalu je premagala Rusinjo Marijo Šarapovo), se je Čehinja Petra Kvitova v soboto še drugič povzpela na vrh Wimbledona. Za zmago v finalu proti Kanadčanki Eugenie Bouchard je potrebovala le 55 minut – prvi niz je trajal 32 minut, drugi samo 23. »Ne vem, če je to moja najboljša partija v življenju, brez dvoma pa je ena najboljših. Vedela sem, da lahko dobro igram na travi, a tokrat sem igrala zares vrhunsko. Po zadnjih treh letih, polnih vzponov in padcev, so občutki ob zmagi nepopisni. Ne morem verjeti, da sem po treh letih spet najboljša v Wimbledonu,« je s solzami v očeh dejala 24-letna Petra Kvitova, ki je zmago posvetila tudi očetu Jiriju, ki je včeraj praznoval rojstni dan. Kvitova je za zmago dobila kar 2,2 milijona evrov, danes pa bo na svetovni lestvici napredovala na četrto mesto: »V Wimbledonu se počutim kot doma. Fantastičen občutek je igrati v finalu na osrednjem igrišču in zmagati. Ko stopim na igrišče, me zaščemi v trebuhu in dobim kurjo kožo. Wimbledon je mnogo več kot le turnir, je teniška zgodovina.«
Samo dve leti po tistem, ko je v Wimbledonu zmagala v mladinski konkurenci, se je Bouchardova uvrstila v finale tudi med članicami. Trinajsta nosilka (doslej je le ena 13. nosilka osvojila Wimbledon – Šarapova leta 2004) in trinajsta igralka sveta do letošnjega finala ni izgubila niti niza, kljub porazu proti Kvitovi se bo na najnovejši svetovni lestvici prebila na sedmo mesto. Lani je Kanadčanka izpadla v tretjem krogu, na letošnjih treh turnirjih za grand slam (Melbourne, Roland Garros, Wimbledon) pa se je trikrat prebila v polfinale. »Petra je igrala fantastično. Ne samo v velikem finalu, ampak na celotnem turnirju. Igrala je skoraj brez napake in mi enostavno ni dovolila, da bi jo resneje ogrozila. Ne, kljub porazu nisem razočarana, saj sem se prvič prebila v finale turnirja za grand slam. To je tudi dokaz, da sem na pravi poti,« je pojasnila 20-letna Eugenie Bouchard, finalni dvoboj pa sta si iz kraljevske lože ogledali tudi lanska wimbledonska zmagovalka, Francozinja Marion Bartoli, in britanska princesa Eugenie, po kateri je Bouchardova tudi dobila ime.