»Rad bi opozoril na nekaj okoliščin, ki sem jih med plezanjem opazil sam. V gorah je pri nas letos še vedno precej snega, opažam tudi povečano krušljivost skal. Celo sam sem doslej trdne oprijeme spoznal kot nezanesljive, to pa je lahko presenečenje tudi za izkušenega alpinista. Ne morem reči, da je to pravilo, a opozorilo glede plezanja je lahko na mestu. Znano je, da sicer krušljive skale v dolino največkrat odnesejo hujše nevihte, ki »operejo« stene, a za zdaj je mogoče prav začetek sezone tudi po tej plati drugačen. Lahko pa seveda dodam, da je s številom nesreč tudi med izkušenimi planinci ali alpinisti tako kot v prometu. Več je obiskovalcev, več je tudi takih dogodkov,« je dejal Dušan Polajnar, dolgoletni gorski reševalec in izkušen gornik. Vedno je ob mnenja in opažanja poznavalcev treba dodati še opozorilo, da se obisk naših gora tako med domačimi kot tujimi obiskovalci vsako leto povečuje.
Ker smo tokrat izpustili vse bolj pogoste žrtve med pristaši adrenalinskih športov (opisu sicer mnogi nasprotujejo), kjer gorski reševalci največkrat rešujejo jadralne padalce, je zanimiva tudi statistika tistih, ki so pri nas uradno usposobljeni in imajo ustrezne licence za plezanje oziroma učenje plezanja. Kot smo zvedeli na Planinski zvezi Slovenije, imamo uradno registriranih 597 alpinistov in 203 inštruktorje. Število je v zadnjih letih podobno, pred dvema letoma jih je bilo celo več. A po kratki anketi med društvi smo ugotovili, da je zanimanje med mladimi za učenje plezanja stalno. Prav tako pa smo dobili potrditev, da uradna statistika števila alpinistov odstopa od dejanskega števila tistih, ki so zase prepričani, da se lahko z našimi gorami spopadajo v plezalni opremi.
Da pa niso vedno najbolj zahtevne gore tudi najbolj nevarne, potrjuje podatek o že dveh smrtnih žrtvah na Storžiču, ki je med gorniki priljubljen, a nevaren zaradi zdrsov, ki jih tudi v prejšnjih letih ni manjkalo. Pri takih nesrečah pa znova veljajo opozorila reševalcev, zdravnikov in vseh, ki se s posledicami spopadajo. Usmerjena so v opremo za varno hojo in v izkušnje pri tudi na oko lažjih vzponih, kjer so prečenja predelov s snegom, krušljivimi skalami ali melišči in tudi drsečimi območji s travo.
Slovenci zase radi trdimo, da smo planinski narod. Zato ni čudno, da so letos med 132 poškodovanimi in mrtvimi v nesrečah v gorah otroci do 10 let (2), starejši nad 70 let (4), kar 25 jih je bilo starih med 55 in 70 leti, največ pa med 18 in 55 leti (98). Izkušeni ali ne, vsi se moramo zavedati, da gore vabijo z lepotami, a pretijo z nevarnostmi.