Ford je bil seveda ta dva meseca priden oziroma na rehabilitaciji in se je po dveh mesecih »intenzivne terapije«, kot jo je sam opredelil, vrnil na delovno mesto. Svoje odvajanje od drog in alkohola je označil za »rešitev življenja«, hkrati pa v nagovoru mestnega sveta skesano povedal, da se sramuje dejanj iz letošnje spomladi, zaradi katerih je v globoki zadregi. Dodal je še, da počasi dobiva nadzor nad samim seboj, da pa je to šele začetek »dolge dolge poti do ozdravitve«.

Rob Ford, ki ob vseh škandalih, ki jih je zakuhal, nikakor ni odstopil s položaja, je povzročil v Torontu pravi politični potres. Svetniki so mu sicer v okviru svojih pristojnosti lahko odrekli pomembna pooblastila, a je že tako, da noben demokratični sistem ni pripravljen na politike, ki živijo v samozanikanju in se svoje funkcije držijo, po tisti pregovorni frazi, »kot pijanec plota«. Po rehabilitaciji v centru za zdravljenje odvisnosti v Ontariu Ford priznava, da je kot večina tovrstnih ljudi dolgo časa zavračal pomoč in živel v popolnem zanikanju lastnih težav. Zdaj tudi priznava, da je imela njegova odvisnost resne posledice zanj, za družino in za politično funkcijo, ki jo opravlja, v svoji streznitvi pa ni prišel tako daleč, da bi odrešil še volilce. Oktobra bo znova kandidiral za župana. Pač zasvojenost z lastno podobo. Morda mu jo bodo volilci v Torontu pozdravili, za slovenske pa je dokazano, da jo praviloma nagrajujejo.