Glede na to, da je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo, morajo biti ukrepi za konsolidacijo javnih financ oblikovani tako, da ne bodo imeli negativnih posledic za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Dinamika zniževanja primanjkljaja sektorja države bo na strani javnih odhodkov/izdatkov dosežena s podaljšanjem veljavnosti že sprejetih ukrepov za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju ter s povečanjem njegove produktivnosti. Socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki predstavljajo glavnino politike socialne varnosti, ostanejo na sedanji ravni, vse dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast.
Prav tako bodo še naprej v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine, kjer bo treba pristopiti k pogajanjem za pripravo nove pokojninske reforme. Javni izdatki za pokojnine se bodo namreč do leta 2060 brez nove reforme drastično povečali, in sicer po napovedih OECD za 7,5 odstotne točke BDP (povprečje EU 1,7 odstotne točke BDP). V zvezi s staranjem prebivalstva in povečevanjem izdatkov za dolgotrajno oskrbo bomo predlagali rešitve, ki bodo vzdržne tako za javne finance kot za državljane, ki bodo na starost, poleg institucionalnega varstva, lahko imeli tudi oskrbo na domu.
Z doslednim izvajanjem vseh ukrepov aktivne politike zaposlovanja in koriščenjem sredstev evropskega socialnega sklada je treba zmanjšati število upravičencev transferjev za zagotavljanje socialne varnosti in transferjev nezaposlenim. Na strani izdatkov bomo izvedli tudi racionalizacijo javnih skladov in zavodov. Prestrukturirali bomo subvencioniranja in jih nadomestili s posojili. Projektno pripravljen proračun z določitvijo prioritet in meril bo tudi pripomogel k učinkovitejši porabi omejenih sredstev. O zdravstveni reformi, ki jo Slovenija nujno potrebuje, je bilo stališče naše stranke že objavljeno.
Na strani javnofinančnih prihodkov je osrednji cilj davčna politika, ki bo podprla ekonomske ukrepe za rast in zaposlovanje. S spremembami na področju davčne zakonodaje bomo zagotovili enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev in odpravili obstoječe razlike v višini obdavčitve ter s tem omogočili nižjo obremenitev dela. Nadaljevali in pospešili bomo učinkovito pobiranje javnih dajatev in zmanjševanje sive ekonomije.
Pregledali bomo in po potrebi uskladili efektivne davčne stopnje na različne oblike energije glede na okoljsko škodo, ki jo posamezna vrsta energenta povzroča. Poseben poudarek bo na učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev, zato predlagamo niz ukrepov, ki bodo izboljšali to črpanje.
Dolg sektorja države je marca letos dosegel 28 milijard evrov ali 78,7 odstotka BDP. Ocena do konca leta je, da bo dolg presegel 80 odstotkov BDP. Naj bralce spomnimo, da je bil ta dolg še konec leta 2008 »samo« 23,5 odstotka BDP. Dolg se je tako povečal zaradi primarnega primanjkljaja in dokapitalizacije bank. Samo za plačilo obresti bo Slovenija letos namenila kar 1,1 milijarde evrov ali nekaj čez 3 odstotke BDP. Zato je treba pripraviti program postopnega zmanjševanja dolga tako, da s tem ne bosta ogrožena gospodarska rast in blaginja ljudi. Prav tako morajo biti ti ukrepi uveljavljeni na način, da ne bodo prizadeli najbolj ranljivih skupin prebivalcev.
Vse to pomeni, da moramo takoj pričeti s premišljenimi in uravnoteženimi ukrepi za odpravo (čezmernega) primanjkljaja sektorja države ter povečati gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta, za kar se zavzema stranka Mira Cerarja. Zato, ker je to naša skupna prihodnost.
