V ljubljanski operni hiši veje nov veter – novo umetniško vodstvo, novi režiserji in novi skladatelji. Kot je znano, je umetniško vodenje pred časom prevzel Rok Rappl - Rocc, ljubljanska Opera dobiva tudi novega gostujočega šefa dirigenta češkega rodu Jaroslava Kyzlinka, s čimer sistematizirajo novo umetniško funkcijo, ter novega stalnega hišnega dirigenta Marka Hribernika, ki bo nadomestil dolgoletnega sodelavca hiše, maestra Igorja Švaro. Nova pa je tudi umetniška vodja ljubljanskega Baleta, Sanja Nešković Peršin, doslej baletna solistka v matični hiši.
Med ljubeznijo in smrtjo
V opernem delu ljubljanske hiše so za prihodnjo sezono napovedali štiri premiere, za programsko misel pa so izbrali stavek iz dramskega besedila Saloma Oscarja Wilda: »Skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti.« V oktobru startajo s klasicistično Gluckovo opero Orfej in Evridika. Z njo se bo spopadel ta hip najbolj iskan slovenski režiser Jernej Lorenci, ki bo v operi doživel režijski debi. Mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju, sinu boga Apolona, ter njegovi ženi Evridiki bo kot nalašč za Lorencija, ki ga mitološki fenomeni še posebno vznemirjajo. Jaroslav Kyzlink je pred kratkim že zavihtel dirigentsko paličico v ljubljanski Operi, in sicer v La Traviati, to pa bo njegov prvi redni angažma.
Straussova opera Saloma bo na sporedu januarja, Opera iz Hongkonga pa bo posodila sceno in kostume. Režija bo v rokah latvijskega opernega režiserja Andrejsa Žagarsa, ki je dolga leta vodil Latvijsko nacionalno opero, k nam pa prihaja prvič. Ponovno bodo premierno postavili komercialno uspešnico, Bizetovo opero Carmen, tokrat v režijski in scenski podobi oblikovalke Pamele Howard.
Označen kot slovenska noviteta pa je operatorij Desetnica komponista Milka Lazarja, ki ga piše na libreto Svetlane Makarovič in bo na sporedu za zaključek sezone. Lazarja kot »opernega« skladatelja še ne poznamo. Ravno tako pa kot »baletnega« skladatelja še ne poznamo Saša Kalana, ki piše glasbo za novo izvirno slovensko baletno delo Tristan in Izolda. Nešković-Peršinova je povedala, da se komponist navdihuje pri istoimenski Wagnerjevi operi. Koreografiral bo mladi Romun Dan Datcu.
Repertoarno raznoliki
Novi operni umetniški vodja v SNG Maribor Simon Krečič pa pravi, da v umetniškem smislu omejitev ni, te so v glavnem neumetniške narave; za to, da bi hiša vendarle rasla še naprej, se mu zdi pomemben pester program, ki ljudem ponudi pričakovano in tudi manj poznano. Pri tem želi pomagati na profesionalno pot tudi mladim solistom. Tudi tam napovedujejo štiri premiere: prva in sklepna bosta spektakularne narave, vmes pa bosta še dve, ki dopuščata izlet v malo drznejše programske vode – Poulencove Karmeličanke so nekakšen blag prehod v glasbo 20. stoletja, Puccinijeva Deklica z zahoda pa je pri nas skorajda nepoznana. Izvedli bodo še Mozartovo Čarobno piščal ter Loewejev in Lernerjev muzikal My Fair Lady, nazadnje v Mariboru viden leta 1991, ki menda že žanje veliko zanimanja med obiskovalci; v mariborski hiši tako nadaljujejo tradicijo muzikalov in operet.
Za otroke nastaja še pravljična opera Obuti maček Césarja Cuia, kjer izdatno sodeluje ljubljanska Akademija za glasbo. Po Krečičevih besedah si opernega studia, predstopnje pred velikim odrom, v njihovem gledališču ne morejo privoščiti, zato pa bo Obuti maček odličen poligon za mlade študente; kot pravi Krečič, »bodo že v času študija dobili predstavo o tem, kaj jih po diplomi čaka v realnem opernem svetu«. Pravzaprav že zdaj v operne produkcije vpletejo nekaj študentov; tako je bilo pri Italijanki v Alžiru in Rusalki, tako bo tudi pri Čarobni piščali.
Načrtovanje novih podvigov
Tamkajšnji orkester pozna tudi simfonični cikel, ki poteka v dvorani Union, solisti bodo iz vrst domačega orkestra, pa tudi violončelistka Karmen Pečar, harmonikar David Novak, kitarist Mak Grgić ter mezzosopranistka Monika Bohinec. Od letos naprej streho nad glavo ponujajo tudi komornemu ciklu Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus. Menda se je med obiskovalci že dobro prijel.
Za leto 2015 je že dogovorjena koprodukcija z Verono, razmišljajo tudi o velikem spektaklu, kjer bi izkoristili potencial mariborske hiše, kjer so pod eno streho opera, balet in drama. Razmišljajo tudi o baročni operi, ki bi lahko stala na odru vsako drugo leto. V to smer že gredo koprodukcijska Nevarna razmerja po zamislih Valentine Turcu in Lea Mijuća, ki bodo podložena z baročno glasbo, izvajal pa jo bo baročni orkester Akademije za glasbo z maestrom Egonom Mihajlovićem. Sicer pa bo v baletnem delu hiše še premiera Stabat mater v plesni govorici umetniškega vodje mariborskega Baleta Edwarda Cluga, kjer se bo soočil z metafizičnostjo Pergolesijeve glasbe.
