David, je to nov sanjski nastop? Le dve minuti in 54 sekund je zmanjkalo do magične meje osmih ur, ki so jo doslej premagali le redki.

Niti ne. Svetovalec Uroš Velepec me je dobre tri kilometre pred ciljem začel spodbujati, da je v igri tudi čas pod osmimi urami, a je bilo tedaj že prepozno. Morda bi bil dosegljiv, če bi celotni drugi del maratona pretekel tako kot prvega, ko sem še lovil Avstrijca Andreasa Giglmayrja. Ko sem ga pred 30 kilometrom prehitel in tekel varno na tretjem mestu, sem tekel bolj sproščeno, držal ritem in se nisem mučil na silo. No, nekaj sem verjetno izgubil, ker je med tekom pol ure deževalo, asfalt je bil spolzek, bilo je soparno. Vseeno sem imel drugi tekaški čas za Špancem Rano (čas 2,44:06!). Bolj sem razmišljal o tem, da lahko prihranim nekaj energije. Že ta teden me čaka nastop na evropskem prvenstvu na ironman razdalji v Frankfurtu. Zame je nastop pomemben glede točk in uvrstitve na svetovno prvenstvo na Havajih. Moral se bom še zelo potruditi.

Ste pričakovali tako dober nastop?

Še zdaleč ne. Ironman je tako zahtevna preizkušnja, da je čas nemogoče napovedovati. Tudi glede uvrstitve je v primerjavi z lansko kot noč in dan. Če sem lani glede na imena na startni listi lahko upal, da bi mi z optimalnim nastopom uspelo stopiti tudi na zmagovalni oder, sem se letos nadejal le uvrstitve med deseterico. Ironman v Celovcu so si za enega pomembnejših nastopov v poletju izbrali mnogi uveljavljeni triatlonci od legende Farisa Al Sultana, dvojnega svetovnega prvaka na Havajih, Belgijca Vansteelanta, Estonca Alberta. Da bom v tej konkurenci tretji, nisem niti razmišljal. Tudi čas kaže, kako hitro je bilo treba plavati, kolesariti in teči za tretje mesto. Vse se je izšlo fenomenalno.

Vam je bil kot bivšemu zmagovalcu maratona Franja kolesarski del znova najboljša plat?

Ne bi rekel. Zaradi Franje me le največ ljudi pozna. V primerjavi z Rano in Kramerjem sem na kolesu izgubil največ časa, čeprav sem 180 kilometrov odpeljal s povprečjem 41 km/h (4,23:54). Kar predolgo sem sledil ritmu Avstrijca Weissa, ki mi je bil kot odličen kolesar zaradi podobnih karakteristik idealna primerjava, saj konstantno vrti pedala pri okoli 330 vatih. Na žalost še nimam merilnika moči, da bi si lahko sam uravnaval ritem tik pod aerobnim pragom. Sem pa morda zaradi tega tekmece lažje lovil na teku.

Pa je po tako zahtevnem nastopu možna tako hitra regeneracija za dva ironmana v enem tednu?

Se mi zdi, da z leti trdega treninga in izkušnjami ne čutim več tiste hude izčrpanosti. Obdobja, ko sem treniral tudi po 30 ur na teden, se morajo nekje poznati. Že dan po Celovcu se počutim pripravljenega. Pričakujem, da si bom do konca tedna opomogel. Tudi med nastopom nisem imel nobene večje krize, kar je še kako pomembno. Še posebno na hrano in pijačo sem bil zelo pazljiv, kar je pri ironmanu ključno. Po hitrem izračunu sem porabil okoli 8000 kalorij.

Ironman v Celovcu velja za eno največjih športnih prireditev na Koroškem. Po petem mestu 2012 in lanskem tretjem mestu vas verjetno že imajo za enega bolj prepoznavnih obrazov preizkušnje?

To se morda najbolje vidi pri navijačih. Verjetno sem imel ob trasi največ navijačev med vsemi tekmovalci in več spodbude kot avstrijski triatlonci. No, veliko simpatizerjev imam tudi med Avstrijci, saj tekmujem za avstrijski klub. Celovec je zame zares kar prava domača tekma. S te plati je že naš. Le še zmagati bi moral kot Luka Mezgec v Trstu.

Pred nastopom ste pravili, da vam organizatorji niso dali nobene ugodnosti, čeprav se zaradi množice triatloncev vrtijo milijoni evrov, za vas najboljše pa so na voljo le drobtinice.

Počasi se tudi ta odnos že izboljšuje. Glede organizacije jim nimam kaj očitati. Tekma je izpeljana vrhunsko v vseh pogledih.