Fascinantno je, da prihaja prvi slovenski satelit iz Maribora, kjer tožijo o brezposelnosti, čakajo pomoč, odhajajo v tujino, skupina strokovnjakov pa se na mariborski univerzi opira nase, na svoje znanje. Kljub dopoldanski pripeki so v laboratorijih marljivo in znanosti predano delali profesorji in študentje. Med njimi so se znojili doc. dr. Iztok Kramberger, dr. Marko Kos, tehnični sodelavci Jernej Ženko, Marko Antončič, Nino Aleksej Ferle, med študenti pa so bili David Selčan, Gregor Kirbiš, Tomaž Vidovič in številni drugi.

Vodja projekta doc. dr. Iztok Kramberger je pojasnil, da delajo zavedno, z vero v Slovenijo in napredek: »Povezujemo se tudi s slovenskim vesoljskim centrom in svetom. Z našim satelitom bomo slovenski industriji zagotovili demonstracije v orbiti, s čimer dobi tehnologija veljavo. Aktivnosti na področju vesoljskih tehnologij smo začeli leta 2009, ko je postala Slovenija pridružena članica ESA (Evropske vesoljske agencije). Slovenija mora definirati nadaljnje korake glede članstva v ESA. Vprašanje je, kakšna bo politična volja prihajajoče nove vlade.«

Članstvo v ESA jim je omogočilo sredstva za postavitev zemeljske satelitske postaje na ploščadi fakultete, od koder je idiličen pogled na Dravo in Pohorje. Iz Slovenije pa doslej niso dobili niti ficka, čeprav soustvarjajo možnosti za razvoj vesoljske industrije.

Novi satelit Misija Trisat so prijavili lani decembra in ga je potrdila ESA. V sklopu projekta sodelujeta mariborska univerza in gospodarska družba Teletech iz Maribora. Projekt je vreden okoli milijon evrov. Z Misijo Trisat želijo doseči, da slovenska tehnologija v gospodarstvu dobi certifikat, sicer industrija ne more tržiti in prodajati iznajdbe. Kljub temu so dovolj samozavestni, da se že pojavljajo na svetovnem trgu in po njih vprašujejo švicarske in nizozemske agencije.

Dr. Iztok Kramberger je pojasnil: »ESA nam je lepo povedala, da se najprej začnejo zgodbe v izobraževalno-raziskovalnih ustanovah. Najprej smo morali vzgojiti kader, ki potem lahko začne graditi industrijo, saj v Sloveniji prej nismo imeli vesoljske industrije. Zato smo začeli vzgajati kadre. Ljudje, ki delajo v zasebnem podjetju SkyLabs, so naši nekdanji študentje. V bistvu je treba nekje začeti in mi smo začeli leta 2009. Tukaj ste danes videli ekipo, ki dela v našem laboratoriju. Ko bomo podpisali projekt, bosta na njem delala dva raziskovalca, ki bosta kasneje šla v industrijo. Zato jih moramo mi tukaj malo poujčkati in pripraviti na delo.«

Ker v ESA ne potrjujejo projektov, v katere ne verjamejo, je satelit Misija Trisat preverjen. Ni nastal včeraj. Na njem so delali že od leta 2009. »ESA nas zelo, zelo dobro pozna,« je pritegnil Kramberger, »za primerjavo pa nam v Ljubljani na ministrstvu pravijo, da smo operativci, a iz svetovne strokovne strani dobivamo pozitivne ocene, da smo dobri, inovativni, hitri, agilni, inženirsko uspešni. Rekel bi, da je očitno naša politika velik problem, ker je neoperativna.«

S svojo ekipo so mariborski snovalci FERI sodelovali z ESMO pri projektu programsko definirane zemeljske postaje za omogočanje komunikacije s sateliti, ki že deluje na strehi fakultete. To je uspeh, saj je v Sloveniji malo inženirjev, usposobljenih za vesoljske tehnologije. Zato gospodarstvu ponujajo tudi tehnološko navzočnost v vesolju.

V domači vasi ni nihče prerok. Marsikateri Slovenec, tudi politik, satelita ne razume, ker se še ni dotipal do njegove zavesti. »Nekateri mislijo, da se z majhnimi sateliti ne da dosti narediti, ampak je nasprotno. Bistvo, kar mariborski znanstveniki in izumitelji ponujamo, je prav miniaturizacija tehnologije z velikimi zmogljivostmi. Pred desetimi leti si hodil naokoli s skoraj kilogramskih telefonom, s katerim si se lahko samo pogovarjal. Danes imate samo 250-gramski telefon, ki je sposoben tudi fotografirati, posneti video, se vključiti na splet itn. Ne samo da je postala tehnologija manjša, ampak tudi lažja,« pojasnjuje Kramberger. Mariborski snovalci so s specifikacijami na njihovem satelitu dosegli nadaljevanje in nadgradnjo tega, kar ima ESA trenutno v zraku, a je težko najmanj 150 kilogramov. Mariborski satelit visoke zmogljivosti, tisti del, ki poleti v nebo, tehta samo šest kilogramov.

Mariborski projekt je za Slovenijo pomemben, ker Evropa na področju satelitov zaostaja za ZDA. Ko so v Evropi privili finančne pipice, je Nasa takoj ugotovila, da ne zmore več financirati velikanskih satelitov. Tako so se končali programi Apolo in drugi programi satelitskih gigantov, ker so predragi. Mariborčani pa dokazujejo, da lahko pomembne satelitske funkcije dosežemo z mini satelitom. Poleg tega so na mariborskih fakultetah ustvarili že marsikaj inovativnega. Torej ni res, da v Mariboru vse samo razpada.

Prvi slovenski satelit s procesorjem PicSky, ki ga bo ESA kmalu poslala v orbito, bo krožil in natančno slikal zemeljsko površje, naravne pojave v zraku ter na zemlji, raziskoval in opazoval.