Premožni postavljajo pravila igre

Ulica pred elitnim hotelom Evropa, ki je v lasti celjskega mogotca in nepremičninarja Aleksandra Jančarja, je namreč postala glavno prizorišče zabavnih prireditev. Tam je vedno čutiti živahen turistični utrip, medtem ko so nekatere druge ulice povsem zaspale. Na Glavnem trgu, ki so ga začeli obnavljati avgusta lani, je že vsaka druga trgovina zaprta, ker najemniki ne zmorejo plačevati najemnin. Za prostore, ki so v občinski lasti, morajo odšteti šest evrov na kvadratni meter, kar je zelo ugodna cena, za tiste, ki so v zasebni lasti, pa enkrat več. Iris Tomažin ima trgovino z oblačili za ljudi z močnejšo postavo in si že več kot leto dni zaman prizadeva, da bi dejavnost preselila v občinski lokal. »Pred obnovo sem poslovala z dobičkom, zdaj imam izgubo. Na občino sem vložila prošnjo, da bi mi za tisti čas, ko so potekala gradbena dela, pokrili izpad prometa, vendar je župan Bojan Šrot pojasnil, da za to nimajo denarja. Obljubil je, da bo tudi Glavni trg zaživel in da bo bolje. Pravično bi bilo, da bi prizorišča različnih prireditev razpršili po vsem mestu, ne pa da se sedaj vse dogaja samo na Krekovem trgu,« pravi Tomažinova, ki tako kot večina podjetnikov glavni problem vidi v parkirnem režimu.

Želijo si vsaj nekaj ur brezplačnega parkiranja

Njene stranke so predvsem starejše gospe in tiste, ki si pri hoji pomagajo z berglo. Vse po vrsti ji pravijo, da se, če je le mogoče, odpeljejo po nakupih tja, kjer ni težav s parkiranjem. Da je Krekov trg postal središče dogajanja, pravita tudi Andrej Štrk in Aleksandra Magič, ki imata na sicer dobro obiskani Stanetovi ulici lično urejeno trgovino Bombonjera idej. »Prepričan sem, da je obnova pripomogla k temu, da se mesto počasi prebuja. Ne bi bilo pošteno do občine, da bi samo kritizirali. Mesto zelo spodbuja akcije, kot je bila denimo pred dnevi, ko smo imeli trgovine odprte do 22. ure. Ker je bilo takrat v mestu veliko prireditev na različnih prizoriščih, sva imela z Aleksandro iz ekonomskega vidika zelo uspešen dan,« se je pohvalil Štrk.

Po njegovih besedah so obiskovalci navdušeni nad novim videzom mesta. »Poznajo se pozitivni premiki. Ljudje spet zahajajo v mesto, se lažje sprehajajo po novih tlakovcih. Znova prihajajo starejši ljudje in tudi dame v petkah. Še vedno pa je naš največji problem parkiranje. Če bi imeli v mestu brezplačno garažno hišo, bi bilo seveda super. Občinske predstavnike spodbujamo, naj vsaj ob petkih popoldan ali sobotah dopoldan uvedejo brezplačni parkirni režim. Ko smo o tej ideji povprašali stranke, ki prihajajo v našo trgovino, so bile vse navdušene. Žal na občini odziv ni bil takšen, kot bi si želeli. Prav bi bilo, da bi našli neko skupno, pametno rešitev.«

Izgubljene vrednote

Trgovci, gostinci in drugi podjetniki imajo, kot kaže, različno mnenje o tem, koliko je obnova dela starega mestnega jedra oživela mesto in privabila ljudi. Nekateri so navdušeni, drugi obupani, ker ne zaslužijo niti toliko, da bi poravnali davke in plačali najemnino. Barbara Železnik je glasbenica in nekdanja učiteljica. V Gosposki ulici, kjer prav tako veliko lokalov sameva, ima Glasbeni center Promusica. Ukvarja se s takšno dejavnostjo, da jo kupci sami poiščejo, pa čeprav ima lokal v ulici, ki je po njenih besedah postala »odlagališče avtomobilske pločevine«.

»Mestnega utripa se tukaj sploh ne občuti. Vidimo samo skupine turistov, ki hitijo za svojimi vodiči. Lahko bi rekla, da dobesedno drvijo mimo trgovin in se niti za hip ne ustavijo. Sprehajalcev prav tako ni, ker gredo raje v park ali pa na Krekov trg, kjer je hotel Evropa in kjer se zdaj vse dogaja. Marsikdo reče, da je mesto zdaj lepo, ampak jaz zelo pogrešam zelenje. Ko se sprehajaš po Ljubljani ali po drugih evropskih mestih, te zelenje spremlja na vsakem koraku. V Celje so z viličarji pripeljali cvetje v lončnicah, ki je sicer čudovito, vendar ne more nadomestiti dreves,« nam je pripovedovala Železnikova, ki je prepričana, da so se mnogi ljudje v času, ko so potekala gradbena dela, dobesedno odvadili hoditi v mesto.

Najbolj od vsega pa jo boli, da so se izgubile vse vrednote in da danes postavljajo pravila igre tisti, ki imajo denar. »Seveda se sploh ne zavedajo, da denar človeka ne naredi bogatega. Res je, da imajo dober avto, lepo hišo, ogromno denarja in lepo urejeno življenjsko partnerico, ki je vedno fit, nimajo pa tistega, kar je najbolj pomembno. Zelo pogrešam poštenje in iskrenost. Mali podjetnik danes težko tekmuje z velikim. Tisti, ki ima veliko denarja, postavlja pravila igre. Meni ne gre slabo. Zadovoljna sem s svojim življenjem, vendar me boli, da je ogromno takih, ki pobirajo drobtinice z bogato obložene mize in to ni prav. Je pa res, da se lahko vsi tisti, ki delamo pošteno, z dvignjeno glavo sprehodimo skozi Celje in da nas ni nikoli strah, da bi nam kdo v glavo zalučal kakšno stvar ali pokazal sredinec.«