V Sloveniji tovrstna poročila na svojem portalu objavlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
EU: okoli 97,5 odstotka vzorcev skladnih z zakonodajo
Pregledali so rezultate opravljenih analiz za leti 2009 in 2010, ki so tudi zadnji dostopni, objavljeni v lanskem letu. Države članice EU, pa tudi Islandija in Liechtenstein, so v letu 2009 analizirale skupaj okoli 67.000 vzorcev, v letu 2010 pa okrog 77.000 vzorcev. Podrobno so preverili okoli 300 različnih vrst živil oziroma hrane in analizirali več kot 14 milijonov posameznih snovi.
Četrtina vzorcev z več kot dvema pesticidoma
Okoli 97,5 odstotka vzorcev (povprečje dveh let) je vsebovalo manj ostankov pesticidov, kot je zakonsko določena najvišja mejna vrednost v živilu (MRL- maximum residue limit). V okoli 26 odstotkih teh vzorcev (povprečje dveh let) so našli več kot po dva pesticida (tudi do 11 kemičnih spojin), največ pa so jih našli leta 2009 v citrusih, grozdju (vinsko in namizno), jagodah in papriki, v letu 2010 pa ponovno v citrusih in jagodah ter jetrih. Vendar, da ne bo pomote, vsebnost ostankov pesticidov je bila pod MRL.
Živila z vsebnostjo ostankov pesticidov, večjo od dovoljene
V letu 2009: namizno grozdje, paprika, jajčevci, grah, žito, maslo, cvetača, banane, kokošja jajca, v letu 2010: oves, solata, jagode, breskve, jabolka, hruške, paradižnik, por, glavnato zelje, rž. V EU so bili najboljši rezultati pri živilih živalskega izvora (mleko, meso, med, jajca), ekološko pridelanih živilih ter hrani za dojenčke in majhne otroke, saj so v manj kot enem odstotku teh vzorcev našli ostanke pesticidov, in še to pod MRL.
Živila, ki so vsebovala ostanke pesticidov nad dovoljeno MRL
2009: hruške, jagode, solata, maline, češnje, namizno grozdje, breskve, peteršilj, jajčevec, brokoli, marelice;
2010: hruške, špinača, gomoljčna zelena, solata, redkvice, breskve, kitajsko zelje, kumare, peteršilj, lubenice, pomaranče;
2011: hruške, špinača, stročji fižol, endivija, blitva, repa, namizno grozdje, pomaranče;
2012: breskve, kitajsko zelje, solata, koleraba, pomaranče, paprika, pomelo.
Po več kot dva pesticida (tudi do 12 kemičnih spojin) so našli v naslednjih živilih
2009: grozdje, jagode, solata, breskve (od teh so bile samo jagode slovenskega porekla);
2010: jabolka, paradižnik, grozdje, hruške, maline (od teh so bila samo jabolka iz Slovenije);
2011: hruške, grozdje, jabolka, paradižnik, breskve, jagode, solata (samo jabolka so bila slovenska);
2012: ni podatkov
Slovenija: rezultati se izboljšujejo, število vzorcev se zmanjšuje
V štirih letih je bilo analiziranih največ vzorcev sadja in zelenjave, sledijo žita, okoli 60 je bilo vzorcev živil živalskega izvora in hrane za dojenčke in male otroke. Le 20 odstotkov vseh vzorcev so bila predelana živila. V Sloveniji so bili najboljši rezultati pri živilih iz ekološke pridelave, žitih, živilih živalskega izvora ter pri hrani za dojenčke in male otroke, saj vzorci niso vsebovali zaznavnih količin ostankov pesticidov.
Vir: www.zps.si, Marjana Peterman
