Zvočni umetnik in performer Joke Lanz je faca švicarske nojzerske in performerske Schimpfluch-Gruppe in se je v zadnjem desetletju in pol uveljavil kot avantgardni gramofonar na polju improvizacije in noisa. Odlikuje ga spontan, surov, telesen in neposreden nastop. Ne skriva punkerskih korenin in ne tlači viharne sle po eksperimentiranju in akciji. Maksimalno uporablja vsa razpoložljiva minimalna sredstva, preskakuje in povezuje različne sfere in medije izražanja. Njegovi nastopi so drama, iz klubov se z zvočnimi instalacijami in body art performansi seli v galerije, predava po univerzah. Z nepregledno listo sodelovanj in rezidenc po svetu je njegov diskografski opus neverjetno dolg, nepredvidljiv in izzivalno raznolik.
V Lanzevem slogu se srečujejo svetloba in temà, humor in groza, svoboda in totalitarizem, smrt in rojstvo. Njegova ritualna igra telesa in zvoka ima počelo v bridki izkušnji poka puške, s katerim se je pokončal njegov oče leta 1978, ko je bil star trinajst let. Strel iz obupa ga je surovo zaznamoval. Ustvarjanje med letoma 1989 in 2009 je leta 2010 kronal z retrospektivno izdajo zgovornega naslova My Life's a Gunshot, s katerim je bolj kot lastno travmo izgube očeta podčrtal nepomembnost človeškega življenja, »ki je minljivo kot strel. Bum in konec!« Skozi raziskovanje in manipuliranje zvoka in performansa je Lanz razvil razmišljanje o očetovem samomoru, v katerega ga je potisnila teža družbenih norm in prisile. Očetov poslednji akt ima za namig sinu, naj se ne podredi sprijenemu sistemu in morali, naj nikar ne postane njun suženj ali vojak, ampak naj bo zvest samemu sebi in naj oblikuje lasten svet.
Druga prelomnica je bila rojstvo sina leta 1989. Po jeznih hardcorovskih letih v skupini Jaywalker je stopil na solistično pot avtorskega in osrednjega projekta Sudden Infant. V njem ne preslišimo prepleta dadaizma, musique concrète in art gibanj 60. let, kot sta bila Fluxus in Akcionizem, s punkom, industrialom, rokenrolom, noisom, improvizacijo. Njegov jezik destrukcije je preslikava igrive in pogostokrat nasilne otroške logike – tako kot otrok razbije igračo, da bi dojel, kako deluje, Lanz iz zvočnih razbitin sestavlja ekstremne, mračne, angažirane in neprizanesljive kompozicije. Z novo ploščo Wölfli's Nightmare se je Sudden Infant pretvoril v tričlansko zasedbo, v kateri ga spremljata improvizatorja Christian Weber na basu in bobnar Alexandre Babel. Radikalna zvočna umetnost ostaja njegovo manifestativno orožje (samo)obrambe pred svetom discipline in pokore.
