Gotovo upravičena kritika stanja v javnem zavodu in aktualnega vodstva, ki je še posebej požela simpatije skoraj vseh članov programskega sveta »desnonazorske opcije«, ki pri pomembnih zadevah praviloma glasujejo kot eden in ki so ravno tako imeli veliko pripomb na aktualne razmere v javnem zavodu. Devet jih je v prvem krogu glasovalo za Ljerko Bizilj, istih devet jo je podprlo v drugem krogu, v katerem je iz nadaljnje tekme izpadel dotedanji generalni direktor Marko Fili. V tretjem krogu so jo ob navedenih podprli še trije Filijevi podporniki in dr. Leon Oblak, ki je pred tem oddajal neveljavne glasovnice. Na koncu je le za las izgubila – dobila je 13, Nataša Pirc Musar pa 15 glasov in bila imenovana za generalno direktorico RTV Slovenija. A je šlo za Pirovo zmago v najbolj čistem pomenu.
Praktično že isti dan so v javnost pricurljale informacije, da je izvolitev Nataše Pirc Musar sporna, ker da naj ena izmed notranjih članic programskega sveta ne bi bila imenovana v skladu s pravili in so menda sindikati vložili tožbo za razveljavitev njenega mandata… Nato je 11. aprila Požareport objavil novico, da je bil Matjaž Sterže član organa politične stranke znotraj obdobja, ki je krajše od pet let pred nastopom mandata, kar je v nasprotju z zakonom o RTV.
Dotedanji generalni direktor Marko Fili ni sedel križem rok in je takoj stopil v akcijo. On oziroma njegovi podrejeni so pri odvetniški družbi Ošabnik, Klofuter in partnerji iz Kranja, s katero zavod sicer sodeluje, naročil pravno mnenje z namenom, da kot prizadeti (protikandidat) na sodišču izpodbija izvolitev Pirc Musarjeve. S tem pravnim mnenjem je obiskoval odvetnike, kjer pa mu je bila, na podlagi ugotovitev v pravnem mnenju, odsvetovana sprožitev sodnega spora, saj naj bi bil mandat spornega svetnika v času izvolitve Pirc Musarjeve veljaven. Generalni direktor je v nadaljevanju dogajanja to pravno mnenje skril in ga kljub večkrat ponovljeni zahtevi ni posredoval svetnikom.
Vmes sta dotedanji direktor Marko Fili in v.d. predsednika programskega sveta dr. Mitja Štular za 4500 evrov naročila novo, »bolj uporabno« pravno mnenje, in sicer pri Pirnatovem inštitutu, ter na njem utemeljila rušenje Pirc Musarjeve. Temeljna ugotovitev iz tega pravnega mnenja je, da se mandat svetniku Matjažu Steržetu ni mogel niti začeti, ker ni izpolnjeval pogojev, in je tako njegovo glasovanje neveljavno. In ker naj bi bil njegov glas odločilen, je treba glasovanje ponoviti. Tako pač vrhunska pravna avtoriteta Pirnat, ki je v pravnem mnenju precej motovilil in se skliceval na zakon o splošnem upravnem postopku, nakar se je na tožbo Nataše Pirc Musar upravno sodišče razglasilo za nepristojno…
V.d. predsednika PS je sklical izredno sejo za 14. maj, sicer mimo poslovniških določil, da je treba osem dni pred sejo poslati vabila in gradiva, a je to utemeljil z dejstvom, da je treba uloviti zakonski rok za ponovno glasovanje o generalnem direktorju, češ da je bilo glasovanje 9. aprila neveljavno. Vabilu za sejo je bilo priloženo omenjeno mnenje Pirnatovega inštituta. Na vprašanje, zakaj svetnikom niso posredovali tudi drugega, predhodno naročenega pravnega mnenja, je Štular dejal, da on tega mnenja ne pozna, generalni direktor Marko Fili pa je javno zatrdil, da ni naročil nobenega pravnega mnenja. Opozorili smo ga, da so Nataši Pirc Musar iz odvetniške pisarne Ošabnik, Klofuter in partnerji potrdili, da so pravno mnenje izdelali, niso pa ga želeli posredovati. Tudi vodja pravne službe RTV Slovenija Sabina Muratović je Pirc Musarjevi pritrdila, da so naročili pravno mnenje, in sicer 18. aprila 2014. Skratka, generalni direktor Marko Fili je posegel po prevari, za nagrado pa (p)ostal generalni direktor.
Na pobudo petih svetnikov desne opcije je v.d. predsednika PS sveta Mitja Štular 9. maja sklical prvo izredno sejo za 14. maj, zato »ker bi bil kasnejši sklic nerelevanten, saj bi se iztekel 30-dnevni rok, ki ga zakon predpisuje za obnovo postopka, kot ga predlagajo predlagatelji«, je v obrazložitvi zapisal Štular. Sklicu izredne seje je priložil pravno mnenje Pirnatovega inštituta, v katerem avtor med drugim ugotavlja, da glede na to, »da je v obravnavanem primeru glas spornega člana bistveno vplival na odločitev o izbiri, po našem mnenju nezakonitost v postopku imenovanja spornega člana in dejstvo, da ni pridobil veljavnega mandata, predstavlja dobro podlago za uveljavitev sodnega varstva. Ni pa nam znano, ali je kateri od kandidatov v postopku uveljavil sodno varstvo.«
Nobeden izmed kandidatov, kot smo že ugotovili, ni v zakonskem roku uveljavljal sodnega varstva in zato so, v skladu s Pirnatovim pravnim mnenjem, v akcijo stopili predlagatelji sklica izredne seje. Na koncu pravnega mnenja, ki je več kot očitno prirejeno potrebam predlagateljev sklica izredne seje, Pirnat sicer zapiše salomonsko varovalko: »Na koncu ponovno poudarjamo, da gre v primeru obravnavanih vprašanj za povsem novo in zelo kompleksno pravno problematiko, o kateri zakonske določbe niso jasne, o teh določbah pa tudi ni sodne prakse. Glede na to je mogoče, da bo katero od sodišč v morebitnem postopku sodnega varstva odločilo drugače, kot je navedeno v tem mnenju.« In je že prvo sodišče, ki se je s problemom ukvarjalo, odločilo diametralno nasprotno, a do tega bomo še prišli.
Na sami seji so se kresala mnenja, večkrat je bilo poudarjeno, da svet sam ne more razveljaviti svojega sprejetega sklepa in sprejeti drugačnega sklepa o zadevni problematiki, a je večina izglasovala, da »programski svet sprejme obnovo postopka imenovanja generalnega direktorja, glasovanje o kandidatih pa bo izvedel po prejemu obvestila državnega zbora RS, vendar najkasneje do 24. maja 2014«.
Istega dne, zvečer v Odmevih, je v.d. predsednika PS Mitja Štular voditeljici Rosviti Pesek in gledalcem »razložil«, kaj se dogaja: »… zakon pravzaprav ščiti ta zavod posebnega pomena, torej javni medij, pred vplivom in vdorom politike, in seveda predvideva, da mandat avtomatsko preneha vsakomur, ki ne izpolnjuje več zakonskih pogojev, ki so opredeljeni v samem zakonu. Kar dejansko pomeni, da pravzaprav tisti, ki je član nekega organa politične stranke v zadnjih petih letih, ne more biti član programskega sveta. S tem se seveda ta zavod nekako ščiti pred vplivom politike. In to je tudi naše delo, delo programskega sveta, zato je danes programski svet na neki način moral odreagirati. Torej, jaz se ne strinjam s tem, kar je bilo do sedaj rečeno, da smo naredili nekaj napačnega. Mislim, da smo naredili edino pravo stvar, ker smo tisti, ki moramo v javnem interesu čuvati in braniti to hišo pred političnimi vplivi.« Kdo in kako bo branil javni zavod pred politikantstvom in manipulacijami, bomo težko izvedeli od »civilnodružbenika« dr. Štularja, ki se je tri dni kasneje aktivno udeležil shoda na Prešernovem trgu v podporo Janezu Janši, kar po njegovem gotovo ne sodi v politiko…
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je izdelala pravno mnenje, iz katerega je razvidno, da če državni zbor ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za opravljanje funkcije, funkcionarju preneha mandat z učinkom za naprej, za nazaj pa ne more razveljaviti mandata. Še manj je za to pristojen programski svet javnega zavoda, lahko bi ga odpravilo le sodišče. 22. maja je državni zbor sprejel sklep o ugotovitvi prenehanja mandata članu programskega sveta Matjažu Steržetu, ki ne izpolnjuje pogojev za člana PS RTV Slovenija, »zato mu preneha mandat člana programskega sveta RTV Slovenija«. Sočasno je državni zbor ugotovil, da mandat iz podobnih razlogov preneha tudi drugemu članu PS, in sicer Mihi Klunu, ki je pred članstvom v programskem svetu vodil nadzorni svet in je v luči končne odločitve programskega sveta delovanje nadzornega sveta v Klunovem mandatu v celoti sporno.
Začelo se je »nategovanje«… Nasprotniki Pirc Musarjeve so zahtevo po ponovnem glasovanju o generalnem direktorju utemeljevali z dejstvom, da DZ sploh ni razpravljal o spornem mandatu, temveč je sprejel ugotovitveni sklep, da svetniki niso transmisija DZ in da imajo Pirnatovo pravno mnenje, s katerim se pač sklep državnega zbora ne ujema, kar je slabo za sklep… Nič ni zaleglo niti večkrat ugotovljeno in predstavljeno dejstvo, da je bil mandat obeh razrešenih članov programskega sveta v času glasovanja veljaven, kar nesporno izhaja iz dokumentov, ki so jih pridobili iz državnega zbora… Izraziti salto »morale« je izvedel predstavnik Socialnih demokratov v programskem svetu Jože Osterman, ki je na prvi redni seji »pomagal« oblikovati navedeni sklep in takrat med drugim dejal: »Sem za to, da ocenimo, da je situacija taka, da ne moremo sprejeti popolnoma nedvoumnega sklepa, da ta naš sklep vežemo na odločitev DZ in v primeru, da bo legitimnost podana, vseh članov ali pa vsaj tega člana, z novim sklepom ugotovimo, da je bila zadeva objektivna, pravilna in da ni potrebna nova reakcija.« In še dodal: »Pri tem pa bomo upoštevali ugotovitve in ukrepe, ki jih bo v zvezi z ugotavljanjem mandata članov programskega sveta sprejel DZ RS. Če upoštevaš pač te zadeve, se ti lahko zgodi, da sploh ne glasuješ ponovno, ker ugotoviš, da je mandat obstajal.«
Na drugi izredni seji, ko je tekla razprava o sklepu državnega zbora o razrešitvi dveh svetnikov, je Jože Osterman doživel razodetje: »Tu se popolnoma strinjam, da je ta sklep sporočil, da Steržetu in Klunu mandat preneha, ni omenil časa in tako naprej in je s tem vzpostavil legalno situacijo v skladu z 17. in 18. členom zakona, ko nekaterim preneha mandat, ko ne izpolnjujejo več pogojev za članstvo. Vendarle pa je s tem sklepom postavil pod vprašaj legitimnost in legalnost našega dela. To je seveda druga situacija, o kateri razpravljamo, ki pa ni kar tako, enostavna. O njej lahko razpravljamo res suvereno, ker mi smo telo, ki je neodvisno, ki nadzoruje in kontrolira svoje delo in ki sprejema sklepe, ki naj bi bili čim bolj v skladu s to zakonitostjo. Zaradi tega jaz nimam nobenih problemov, ali se odločimo tako ali drugače.« Je pa zelo dobro vedel, kako se bo odločil, in odločil se je v skladu z željami nekdanjega člana nadzornega sveta Lenarta Šetinca, ki je ves čas v stranki in med svetniki neusmiljeno lobiral za Marka Filija.
Glasovanje na drugi izredni seji je zelo zanimivo: za obnovitev postopka glasovanja o generalnem direktorju so glasovali vsi prisotni predstavniki desnih strank in »civilne družbe«, predstavnik SAZU, predstavnika manjšin, predstavnik zaposlenih (Igor Kuralt), predstavnica DeSUS (Danica Cmerčnjak) in seveda predstavnik SD Jože Osterman. Za je glasovalo 13, proti 12 članov programskega sveta.
Ponovljeno glasovanje o generalnem direktorju je bila svojevrstna burka. Nihče ni glasoval za Ljerko Bizilj, ki je sicer v prvem glasovanju, 7. aprila, »prispela do finala«. V prvem krogu so za Marka Filija glasovali vsi prej navedeni, pridružil se jim je Branko Žnidarič (Olimpijski komite), Alojz Bogataj pa je oddal neveljavno glasovnico. V drugem krogu je Bogataj glasoval za Marka Filija in ta je dobil 14 glasov, v tretjem krogu se je stanje ponovilo in je Marko Fili dobil mandat v.d. generalnega direktorja za eno leto, za 6. junij pa je bila sklicana nova seja PS, na kateri bi ponovno glasovali o generalnem direktorju in je imel Marko Fili realne možnosti, da dobi tudi 15. glas, saj je na drugi izredni seji manjkal dr. Leon Oblak, ki bi ga verjetno podprl… »Pravilno« glasovanje pripadnikov pomladne opcije in civilne družbe je bilo hitro nagrajeno – 27. maja se je nenadoma na programu znašel kvazidokumentarec Jožeta Možine Urok Depale vasi, nekako v istem času pa je menda javni zavod sklenil pogodbo z Antonom Krkovičem za prenos festivala domoljubnih pesmi…
Kot strela z jasnega je udarila sicer logična in pričakovana odločitev delovnega sodišča, ki je na zahtevo oškodovane Nataše Pirc Musar izdalo začasno odredbo, s katero se RTV Slovenija prepoveduje nadaljevanje izvrševanja sklepa programskega sveta z dne 14. maja 2014 o obnovitvi postopka imenovanja generalnega direktorja RTVS. V primeru kršitve 1. točke te začasne odredbe je tožena stranka dolžna plačati denarno kazen v višini 50.000,00 evrov, ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve.
A so se naši svetniki, »vrhunski pravni eksperti«, hitro pobrali. Pravna služba RTVS je vložila ugovor na sklep o izdaji začasne odredbe, ki ga je sodišče sicer zavrnilo. Toda »principielna« mavrična koalicija se ni zmenila za odredbo sodišča. V.d. predsedniku programskega sveta je na tretji izredni seji, kjer je skupina šestih svetnikov zahtevala, da v skladu z začasno odredbo programski svet sklene delovno pogodbo z Natašo Pirc Musar in tako končajo to tragikomično pravno farso, ob pomoči vodje pravne službe Sabine Muratović uspelo prepričati (svojo) večino svetnikov s sicer povsem izmišljenim argumentom, da pravzaprav do končne odločitve sodišča ne smejo početi ničesar, kar je v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja, sicer bi tvegali visoko denarno kazen. To pa pomeni, da bo Marko Fili do nadaljnjega v.d. generalnega direktorja. Nič niso zalegli argumenti, ki izvirajo iz začasne odredbe, in tudi ne dejstvo, da bi Nataša Pirc Musar takoj po sklenitvi pogodbe umaknila tožbo, s čimer bi bila grožnja s kaznijo za neizvrševanje sklepa brezpredmetna.
Zadeve so tako pripeljane globoko v slepo ulico. Delovno sodišče bo po vsej verjetnosti sledilo začasni odredbi in bo javnemu zavodu naložilo sklenitev pogodbe z Natašo Pirc Musar, a glede na to, da se bo pravna služba javnega zavoda pritožila na odločbo sodišča, lahko ta celotna godlja traja tudi do enega leta. Kaj se bo v tem času dogajalo z javnim zavodom, je itak manj pomembno. Nataša Pirc Musar je dobila večinsko podporo svetnikov najbrž zaradi vizije nadaljnjega razvoja javnega zavoda. Javni zavod bi moral že s polno paro pripravljati programsko-poslovni načrt za naslednje leto, a ga bo pripravljal vršilec dolžnosti Marko Fili, ki dobro ve, da so njegove možnosti za dokončno zmago v tem sporu nične. In primerno temu je gotovo pričakovati tudi njegov angažma pri urejanju razmer v javnem zavodu… Oklenil se je pač direktorskega stolčka in ne izbira sredstev pri ohranitvi svojega položaja. Komu je mar, da se konkurenca močno krepi, da je, denimo, na čelo Planet TV prišel eden izmed ustanoviteljev POP TV, ali pa dejstvo, da nacionalka od marketinga iz leta v leto iztrži manj in manj… Pri vsej tej godlji nikakor ni zanemarljiva vloga v.d. predsednika programskega sveta, ki kot zvesti vojščak dobro opravlja zastavljeno nalogo – volitve so pred durmi in treba je izrabiti vsa sredstva, da je vsaj do volitev najpomembnejši medij pod nadzorom.
NIKOLA DAMJANIĆ, član programskega sveta RTVS
