Financiranje zahteva spremembe tako na področju pobiranja prispevkov kot pri cenah zdravstvenih storitev. Dokončati je potrebno implementacijo že sprejete mreže primarnega nivoja in nove mreže urgentnih centrov. Stroka naj pripravi standardizacijo košarice pravic in storitev, s katerimi pridemo do pravic, na standardni ali nadstandardni način. Šele to bo omogočilo razvoj pravega tržnega dopolnilnega zavarovanja. Javno zdravje, urgenca in terciarna medicina morajo biti blizu definiciji javne dobrine. Sobivanje javnega in zasebnega zdravstva je možno, kadar so urejeni ekonomski odnosi po principu enotnih cen zdravstvenih storitev, transparentnosti porabe denarja in ob reorganizaciji sedanjih javnih zdravstvenih zavodov. Smiselna bi bila uvedba sklada za odškodnine po modelu nekrivdne odškodnine bolniku. Čakalne vrste je nujno zmanjšati na minimum, saj se z njimi ne prihrani denarja. So prevečkrat strokovno vprašljive in so generator anomaličnih samoplačniških ambulant. Sistem financiranja je treba prilagoditi tem okvirjem in vanj tudi vključiti proračun. Tako ohranimo široko dostopno javno zdravstvo, kjer je ključnega pomena vir financiranja in ne lastništvo zdravstvene infrastrukture.
Darko Jazbec, kirurg in poslanec Zavezništva Alenke Bratušek Bolnik v središču zdravstvene reforme
Spremembe zdravstvenega sistema so potrebne na vseh segmentih, zato bi bilo najbolje pripraviti en sam novi zakon o zdravstvu. Najverjetneje nikoli ne bo politične enotnosti za kaj takega, zato bodo potrebni posamezni koraki v pravo smer. V iskanju skupnih točk lahko vidimo enotnost večine strank, da mora denar slediti pacientu, uporabnik pa mora biti v središču reforme. Cilji reforme morajo tako poleg finančne vzdržnosti vključevati tudi kvaliteto storitev, konkurenčnost trga, ohranitev stika z razvojno medicino in dolgotrajno oskrbo.
