Lažje bi bilo, če mama ob nastopu diete ne bi ničesar napovedovala in bi raje sestavila jedilnik, ki bi ustrezal celotni družini, na podlagi izkušenj svetuje dietičarka Andreja Širca Čampa. Pravi, da družinski člani sploh ne bodo opazili, če bo skuhala manj in dala na krožnike več zdrave hrane, krompir morda le dvakrat na teden. Če pa bo prinesla domov še kup preparatov, bo lahka tarča, četudi bo zaradi trme prišla do cilja. A po tem teže znova ne bo mogla vzdrževati, saj se bo vrnila v običajne prehranjevalne navade, vztraja Širca-Čampova, ki ugotavlja, da bolj kot posameznik odstopa od prehranjevalnih navad družine, manj možnosti ima za uspeh.
Kilogram bombonov za en evro
Kritična je tudi do zasvojenosti s hrano, ki marsikomu pomeni tolažbo in nadomestilo za vse kaj drugega. Pravi, da bo te zasvojenosti vse več zlasti v socialno šibkejših okoljih, kjer si ne morejo privoščiti luksuza, ne morejo na počitnice... Lahko pa si privoščijo hrano, ki je sorazmerno poceni, še zlasti nezdravo predelano in prečiščeno hrano, ki najbolj redi. Po smešno nizkih cenah so sadni sirupi, kilogram bombonov pa lahko stane manj kot evro.
Za zasvojenost s hrano ni krivo le pomanjkanje znanja o živilih. Spremlja tudi višje in bolj izobražene sloje. Pomemben vzrok je tudi stres – eni v stresu jedo preveč, drugi nič, spomni Širca-Čampova. Rešitev pa so vedno dobre prehranjevalne navade, ki jih je treba vzpostaviti pred stresnimi dogodki. Predvsem je treba ohraniti redne obroke. Če jih porušiš, organizem strada, in ko znova pride do hrane, poje preveč, še več pa shrani, saj ne ve, koliko časa bo spet stradal. To pa pomeni, da potrebujemo vedno manj hrane, da se redimo, še pojasni.
Paleo dieta zapisana že v Bobrih
Dobre diete so vedno prilagojene posamezniku, saj ima vsak specifične potrebe. V obdobju rasti potrebujejo otroci bistveno večji vnos energije kot starostniki, ki se povrhu še manj gibljejo. Povprečni desetletni otrok potrebuje 60 kcal na kilogram telesne teže in več beljakovin kot starostnik, ki potrebuje le še 25 kcal na kilogram teže. Zato ena dieta ne more biti dobra za vse, lahko pa je za vse dober določen način prehranjevanja, ki ga prilagodimo posameznikovim potrebam.
Seveda pa lahko mladostnice, ki imajo le kakšen kilogram preveč, pred morjem posežejo tudi po kateri koli nekajdnevni modni dieti. Ali pa samo malo zmanjšajo energijski vnos, dovolj pijejo in se malo več gibajo. Nič ne bo narobe, če za nekaj dni iz prehrane izločijo ogljikove hidrate ali dve vrsti živil. Tudi kadar zbolite in dva tedna nič ne jeste, ne ogrozite zdravja. Imate pa pet kilogramov manj, ki jih z vrnitvijo na normalno prehranjevanje hitro povrnete. Težave pa nastanejo, če se enostranska dieta vleče več mesecev. Po nekaj tednih začne to obremenjevati naše notranje organe, zlasti ledvice in jetra.
Ko se odločimo za spremembo prehranjevalnih navad, tega ne bomo dosegli brez jedi, ki jih imamo radi, pravi Čampova. Že če jih izločimo zaradi nekajdnevne diete, se jih po koncu radi preobjemo. Zato je najbolje spremeniti prehranjevalne navade celotne družine in presoditi, kaj se lahko zmanjša, kaj doda in kaj z jedilnika povsem izloči.
Dobre diete stremijo k temu, da posameznik ni lačen. Visokobeljakovinska dieta je uspešna zaradi enormne količine beljakovin in zelenjave, kar dalj časa obleži v želodcu. Dokler je ta poln, pa možgani nimajo ukaza, da so lačni. Če pa pojemo samo jabolko, ki se hitro presnovi, smo čez pol ure lačni in se preveč najemo. Tudi če pojemo zjutraj kilogram sadja, bomo lačni, a hkrati zaužili preveč energije, ki je ne bomo porabili. Če pa za zajtrk jemo pečeno jajce s paradižnikom, bomo siti in za malico pojedli manj. Če ste torej ob izbrani dieti lačni, ta zagotovo ni prava.
Ločevalna dieta ni dobra, ker traja več mesecev in je vprašanje, ali v tem času telo dobi dovolj vseh za delovanje potrebnih hranil. Telo potrebuje tisoč miligramov kalcija tudi v dnevu, ko na jedilniku ni mlečnih izdelkov, in železo, ko sta na jedilniku samo sadje in zelenjava. Če se pomanjkanje periodično ponavlja, začne pobirati manjkajoče snovi iz zalog, kar se ne opazi takoj. Kalcij bo pobiral iz kosti in zobovja, kar lahko vodi do osteopenije in osteoporoze že pri štiridesetletnicah. Če iz zalog spravimo maščobe, pa ni nič narobe. Zato pri dietah kontroliramo vnos železa, vitamina B 12, kalcija, mineralov in vitaminov, ki jih moramo sicer dodajati.
»Paleo dieta je zalo podobna visokobeljakovinski, saj jemo predvsem beljakovine oziroma meso. Večkrat se pošalim, da je zapisana v Bobrih. A je bila takrat poraba energije drugačna, ljudje pa so umirali pri 30–35 letih. Po vsej verjetnosti zaradi vremenskih in prehranskih ekstremizmov. V času izobilja je bilo dovolj rib, bobrov in gozdnih sadežev (pred pšenico), pozimi pa so počivali. Mi pa smo aktivni vse leto, v evoluciji se je spremenil tudi naš presnovni sistem in presnavljamo tudi druge stvari. Za potrebe nekajdnevnega hujšanja je dobra, ker nisi lačen. Tudi drugače razmišljaš o hrani, saj sladice ne moreš kar kupiti, ampak jo skrbno pripraviti. Skrbita pa me kalcij in preobremenjenost jeter, ki morajo ob enormni količini beljakovin izločati več encimov in sokov za prebavo,« pravi Širca-Čampova.
Škrobna dieta za športnike
Škrobna dieta je primerna za vrhunske športnike, saj je treba visoko energijsko vrednost ogljikovih hidratov tudi porabiti. Če je ne, lahko zaradi preskromnega vnosa beljakovin izgubimo mišično maso in pridobimo maščobno tkivo. Teže ne pokaže le tehtnica, pokaže jo kombinacija vode, mišične mase in maščobnega tkiva.
Sadnih diet so se še pred 20 leti posluževali celo v terapevtske namene, danes ne. Uspešne so le ob zelo skromnem energijskem vnosu, kar pomeni, da lahko pojemo le 700 gramov sadja na dan in nič drugega. Že z dvema kilogramoma sadja pa pokrijemo vse bazalne potrebe in ne hujšamo več, pa še lačni smo, saj se hitro presnovi. Če bi predolgo vztrajali pri njej, bi zmanjšali tudi svojo mišično maso.
S skrbno načrtovanim vegetarijanstvom ni nič narobe, še zlasti če se uživa tudi živalske beljakovine in mlečne izdelke. Seveda pa vegetarijanci niso suhi zaradi hrane, ki jo uživajo, saj so otroci, ki uživajo preveč mlečnih izdelkov, kaš, zdrobov, riža... tudi premočni.
Post je nastal bolj zaradi očiščenja duha kot črevesja. Enodnevni post ne škodi, je pa narobe, če se postimo 40 dni in se potem vrnemo na stare navade. Tudi hujšanje po luni je sorodno enodnevnemu postu in uravnava težo.
Zvezdniške diete pa zvečine niso diete zvezdnikov, saj jih nekdo pripravi za višje naklade trač revij. »So pa na njihovem udaru zlasti najstnice, ki se želijo poistovetiti z njimi. Imamo veliko motenj hranjenja na račun teh diet,« razlaga Širca-Čampova.
Super živil pa ni. Rastlinski izvlečki bodisi zavirajo apetit ali pa upočasnijo presnovo, da bi hrana dalj časa obležala v želodcu. In ko preberete navodila, vedno piše, da potrebujete še razumno dieto. V medicinske namene se uporabljajo tudi vezalci maščobe, ki pa lahko povzročajo drisko.
