Posledica zastrupitve so hudo okrnjena populacija čebel in drugih živali, ključnih za kmetijstvo, so v poročilu zaključili znanstveniki. Pod drobnogledom so bili tudi neonikotinoidi, vrsta insekticidov, za katere kmetje potrošijo 1,9 milijarde evrov na leto. Neonikotinoide škropijo rutinsko in ne samo kot odgovor na napad škodljivcev. Znanstveniki poudarjajo, da so zaznali »presenetljivo pomanjkanje« dokazov, da so omenjeni insekticidi sploh učinkoviti.
»Neonikotinoidi ne ščitijo pridelka, temveč uničujejo tisto, kar jim sploh omogoča njihov obstoj,« je pojasnil Jean-Marc Bonmatin, eden izmed 29 znanstvenikov mednarodne skupine. Kemikalije zmanjšujejo količino pridelka, ker ubijajo čebele in druge opraševalce, prav tako pa so škodljivi za živali, ki zagotavljajo »zdravo« prst.
»Zaradi njihove agresivne narave je kemikalije zdaj mogoče najti povsod,« je opozoril Dave Goulson z univerze v Sussexu. »Če je zastrupljena prst povsod po svetu, potem bi nas moralo resno skrbeti,« je dodal. Kemikalije so vplivale tudi na zdravje habitatov, v katerih je veliko rož. Stoječa voda, ki predstavlja habitat kačjim pastirjem, ki se prehranjujejo s komarji, je po mnenju znanstvenikov tako onesnažena, da bi jo lahko uporabljali kot pesticid proti ušem. Manj žuželk pa pomeni tudi manj ptic, ki se z žuželkami prehranjujejo, hkrati pa jih zastrupljajo tudi kemikalije, s katerimi ljudje škropijo sadno drevje.
