Prvi pogoj za učinkovito molžo evropskih sredstev je, da v evropski parlament izvoliš evroskeptika, po možnosti nekoga, ki se je po mnogih letih v domovino vrnil iz Kanade, kjer je bil policist in kaskader v nadaljevanki Dosjeji X, in je globoko prepričan, da je EU ena navadna nepotrebna predraga izmišljotina. Prav to so naredili Hrvati. V Bruselj so poslali Ružo Tomašić, ki ustreza vsem zgoraj omenjenim atributom, obenem pa je domoljubka iz vrst Prave stranke prava dr. Ante Starčevića in ogorčena borka proti korupciji in levici, kar je itak eno in isto. Kako gospa Ruža črpa evropska sredstva za svojo državo? Preprosto. Povabi 14 evroposlancev iz skupine evropskih konservativcev in reformistov s soprogami na enotedensko utrjevanje vezi znotraj desnega bloka v Dubrovniku. Kaj pa je narobe, če se poslanci v lepem idiličnem okolju družijo, iščejo nove poti za boljšo in ekonomsko učinkovitejšo ter hkrati cenejšo Evropo? Ne moreš očitati poslancem, da zunaj Bruslja, torej na samem terenu, med volilci oziroma med navadnimi smrtniki, ki se srdito bojujejo za vsak evro, za golo preživetje, gradijo novo Evropo, prijeten domek za vse njene prebivalce, ne glede, ali gre za milijone nezaposlenih, ali za nekaj tisoč tistih, ki z osemmestno številko na tekočem računu niso zadovoljni. Če pa ob tem spoznavajo naravne, vinarske in kulinarične lepote neke članice EU, gostiteljice pa ne oškodujejo niti za kuno, je to prototip, kako priti do evropskih sredstev, ne da bi pri tem krvavi pot potil.

Evroposlanci so v Dubrovniku spali za dobrih tristo evrov na noč. V dubrovniškem zaledju so prihodnjo desno politiko znotraj EU podkrepili z mesnimi ploščami polnimi jagnjetine, biftekov, pršuta, teletine izpod peke ter na dimu sušenih postrvi, kar so zalili s šampanjcem in rujnim rdečim (250 evrov buteljka). Vse to so plačali z dnevnicami iz proračuna EU, ki ga polnimo vsi evropski davkoplačevalci. Mastnih brad, z buzaro popacanimi 600 evrov vrednimi srajcami in z vinsko rahlo zamegljenimi očmi so kar nekaj noči nazdravljali novi, pravičnejši in skromnejši EU, potem so se z gliserji (300 evrov na glavo) odpravili še na Korčulo, na samo zanje pripravljen kulturni hepening, na koncert svetovno znane violončelistke Ane Rucher. Niti evra ni bila oškodovana Hrvaška, niti evra ni dala Ruža od gospodinjskih prihrankov, kajti 35 tisoč evrov stroškov delovnospoznavnega obiska smo krili Evropejci, ki nam ni žal denarja za boljšo EU. Pa povejte, koliko je Milan Zver pripeljal desnih evroposlancev, ki bi se s ciljem spoznavanja Slovenije in ustvarjanja boljše Evrope najprej najedli mesa iz tünke, pečene race z mlinci in prekmurske gibanice in se potem pred fotoreporterji vinsko navdihnjeni kotalili po haloških gričih, kar bi plačali z evri iz blagajne EU? Nobenega. Mi raje pišemo in mastno plačujemo projekte za sredstva iz evropskih skladov. Ker imamo nedomiselne in nedomoljubne evroposlance. Tako pač je. In tako bo.