Slovenski roman se z aktualnostjo ne spopada prav rad. Vsaj ne direktno. Si pa soočenja, kot kaže, nezavedno želi. Odpusti Aleša Štegra se na primer dogaja v Mariboru v času EPK. Prestolnica kulture je tu sicer kulisa neke druge, bizarno-fantastične zgodbe, v določenih potezah pa vendarle reflektira mariborsko tedanjo politično sceno. Še bolj neposredno je s sodobnostjo obračunal Tomo Podstenšek. Zgodba Sodbe v imenu ljudstva se je najverjetneje navdihovala pri vseslovenskih vstajniških gibanjih. Podstenškovi junaki so bili mladi, razburjeni in nekoliko naivni predstavniki srednjega razreda, ki jim nič ne manjka, a se aktivno angažirajo za spremembo družbe. Skubic se zadeve loti z druge strani. Leon Berden je odvetnik, in to ne kakršen koli. Prihaja iz najboljše slovenske odvetniške pisarne, zdaj pa mu grozi kazenska prijava in odvzem licence odvetnika. Leon Berden je namreč razkril »mutne posle« ene svojih strank in se s tem izneveril pravnemu etičnemu kodeksu. Posle, ki bi, če bi uspeli, pomenili »pridobitev neupravičene premoženjske koristi ob sočasnem oškodovanju 214 oseb, ki s stanjem niso bile ustrezno seznanjene«. Povedano po domače – ker si je lokalni tajkun zaželel zgraditi nova luksuzna stanovanja, bi 214 oseb pristalo na cesti. Leon Berden je problem prepoznal in razkrinkal. Leon Berden je heroj.
Ali bolje, Leon Berden bi bil heroj, če bi bil Samo pridi domov običajen, tendenciozen linearen roman. Toda tako kot drugi Skubičevi pripovedovalci sta tudi protagonist Berden in skrivnostni tretjeosebni glas prava mojstra zavajanja, zastiranja, manipuliranja. Sprva se zdi, da se Leonu godi strašna krivica, ne samo na delovnem mestu, temveč tudi doma, kjer ga zadane v bistvo njegovega patriarhalnega ponosa. Ne glede na njegovo na videz »skulirano« pozicijo o vlogi spolov in delitvi dela se Leon po izgubi službe v odvetniški pisarni težko sprijazni z upravljanjem gospodinjstva in čuvanjem hčerkice Naomi. Pa s tem, da se njegovi ženi Agnes odpira politična kariera in nosi domov več denarja kot on. Leon je pred ženo kastriran, in to ne samo simbolno – ker z ženo ne more več seksati, si najde ljubico. Kar se mu ne zdi niti najmanj problematično. Niti bizarno, saj je tudi ljubici ime Agnes. In če se sprva zdi, da je tisti naslovni »pridi domov« namenjen ambiciozni, karieristični ženi, se kmalu izkaže, da se doma na daleč ogiba še nekdo drug.
Samo pridi domov je večinoma spisan v pravnem žargonu, a ne brez razloga. Z uporabo strokovnega diskurza pripovedovalec še učinkoviteje gradi suspenz ter širi diskrepanco med protagonistovimi besedami in njegovimi dejanji. V romanu ne manjka niti nepogrešljivi skubičevski nadrealizem, tokrat v podobi skrivnostnega angela, ki služi bolj kot ne za izgovor Leonovim dolgim monologom. Tema romana je morda odmev na afero Čista lopata, morda na izsledke protikorupcijske komisije, morda na vsesplošni razmah korupcije, tajkunarstva in klientelizma. Gre za ostro kritiko trenutnega »state of mind« v Sloveniji, v katerem dogodki v javni sferi nevarno ogrožajo meje zasebnega in vdirajo v intimo posameznika bolj, kot bi si bili pripravljeni priznati.
