Letošnji Kreativni tabor Sajeta bo trajal od 30. julija do 3. avgusta. Tadej Stolič, član programskega odbora, sicer zadolžen za glasbeno plat tabora, pravi: »S kreativnostjo, ki jo poudarjamo že v naslovu, želimo, da v teh nekaj dneh, ko smo skupaj, dejansko nekaj skupaj ustvarimo. Za nas organizatorje bi bilo idealno, da bi se vsak, ki bi prišel na Sajeto, vključil v katero od delavnic. Da torej ne bi prišel le uživat, temveč bi po svojih močeh nekaj prispeval k skupni kreativnosti.«
Glasbene delavnice bosta imela stara znanca Sajete Francesco Cusa in Samo Kutin, zaščitni znak Sajete Dušan Gerlica bo vodil kiparsko delavnico lesenih skulptur, filmska delavnica se bo odvijala s pomočjo gverilskih akcij srbske produkcije Druid. Iz Srbije prihaja tudi kolektiv Dis-Patch, ki bo animiral najmlajše, scenska delavnica bo potekala pod mentorstvom Marka A. Kovačiča, izdelovala se bo kozmetika iz naravnih sestavin in reciklirale stvari iz starih materialov.
Poln oder glasbe
Sajeta je bila idejno zasnovana ravno na delavnicah, z leti pa je postal glasbeni del čedalje pomembnejši. Koncept je ta, da na isti oder postavijo različne glasbene zvrsti, kot so elektronika, jazz, rock, etno, klasika in eksperimentalna glasba, skupni imenovalec pa je kreativni moment. »Želimo preseči žanrski festival, poskušamo kritično izbrati najboljše in poslušalcem ponuditi nekaj novega, saj je to dolgoročna naložba v festival in ljudi,« poudarja Stolič.
Sajeta in Stolič sta se najprej spoprijateljila na glasbenih delavnicah, ki sta jih pomagala organizirati. Tam sta se spoznala tudi z bobnarjem in tolkalcem Francescom Cuso, ki zdaj ponovno prihaja kot gost, s sabo pa bo pripeljal italijansko jazz zasedbo The Assassins. Ob tem je Zavod Sploh »posodil« dva svoja varovanca, prodorna klasična glasbenika, harmonikarja Luko Juharta in skladateljico Bojano Šaljić Podešva, prihaja tudi povratnica Irena Tomažin, medtem ko iz Nemčije pričakujejo udarno navezo Dus-Ti, iz Avstrije samosvojo elektroakustičarko Chra, s Finske pa inovativnega skladatelja in producenta Miko Vainia.
Sajeta je vedno gostila kakšno legendo in zvezda letošnje izdaje bo Damo Suzuki, japonski pevec legendarne krautrock zasedbe Can, ki je na akustičen način krojila začetke elektronske glasbe in bila navdih številnim alternativnim zasedbam, tudi Kraftwerku. Nastopil bo za finale – v soboto, 2. avgusta. V podobnem duhu se bo sklepni večer nadaljeval z berlinskim triom Camera, mlajšimi predstavniki trdne nemške krautrock linije, ki s svojimi ad hoc nastopi po podzemni železnici, parkih in ulicah že dobivajo kultni status. Večer bo zaključil eden najbolj samosvojih ustvarjalcev sodobne elektronske godbe, v Berlinu živeči Libanonec Rabih Beaini aka Morphosis.
Sicer pa organizatorji stavijo še na eno legendo, tokrat s slovenskim pridihom, Borghesio. Obeta se slovenska koncertna premiera na novo zastavljene sedemčlanske Borghesie, ki bo poleg starih hitov v novi preobleki predstavila tudi pravkar izdani album In človek je ustvaril boga. Z Borghesio se bo na Sajeti pravzaprav vse skupaj začelo, saj bosta že dan prej (v sredo zvečer v Galeriji SDK) osrednja protagonista kolektiva Dario Seraval in Aldo Ivančić razstavila fotografije pod naslovom Dub photo. Odprtje večera se bo pozneje razlilo na Sotočju z multimedijskim projektom Moč padca in prepisovanje ptic, kot si ga je zamislil vsestranski Matjaž Weingerl. Na glasbeno popotovanje je povabil še Lada Jakšo, Boštjana Gombača, Nina de Glerio, Andreja Trobentarja ter še nekaj kreativcev.
Na Sajeto pa prihaja še en stari znanec, bosanski rezko-hrumeči »one man band« Damir Avdić. Njegovi začetki na slovenskih tleh so vezani prav na Tolmin. In Avdić za Sajetin mali jubilej pripravlja posebno presenečenje, ki bo do zadnjega neznanka tudi za organizatorje.
Med kulturo in naravo
»Sajeta je primer dobre prakse kulturne in kreativne industrije, ker zajema številna področja ustvarjalnosti, od filma, različne zvrsti umetnosti, dizajn,« pravi Sanja Popov Leban iz Zveze mladinskih tolminskih društev, ki je glavni organizator Sajete. »Sajeta je zagotovo neko gibanje, vsako leto prihaja veliko ljudi, med njimi kar nekaj Italijanov, blizu je tudi kamp, ki je z vstopnico za Sajeto zastonj, seveda pa je pogoj lepo vreme. Tolmin leži v neokrnjeni naravi in ponuja tudi številne športne vsebine.«
Selman Ćorović iz KUD Kataman je festival vrsto let spremljal kot konzument, sestra je bila pri organizaciji bolj dejavna, vendar se je tudi on počasi iz poslušalca in podpornika prelevil v aktivnejšega sodelavca. Danes ugotavlja: »Interakcija med ljudmi, različnimi ustvarjalnostmi je bila na tem taboru vedno najpomembnejša, in Sajeta je vedno poslušala obiskovalce. Tudi zato je letos več glasbe. Naši obiskovalci so stalni, zvesti in hvaležni, in vsako leto jih je več.«
Prvič letos bo stekla tudi javna razprava, in sicer na temo festivalizacije kulture, moderator bo Miha Zadnikar, sodelovala bosta tudi dr. Miha Kozorog, ki je nedavno spisal knjigo Festivalski kraji, ter njegov recenzent Igor Bašin. Kozorog, raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, je namreč eden od idejnih stebrov Sajete, on je postavil zdajšnjo obliko tabora.
Značilnost tabora je tudi ta, da se povezujejo navzven – z društvi, založbami, producenti, sorodnimi festivali v Julijski krajini, radi bi tesneje sodelovali tudi z Avstrijci. Sicer jih doma tako ali drugače podpirajo KUD Bežigrad, Zavod Sploh, KUD Morgan, KUD Kataman, po finančni plati pa ministrstvo za kulturo, Občina Tolmin ter lokalni agrarna in krajevna skupnost. Veliko je tudi lastnega vložka organizatorjev, a še vedno zmanjka – pravzaprav je donacij manj kot polovica. Težko je postavljati festival sredi narave, kjer ni prave infrastrukture, ob slabem vremenu pa se izdatno spremenijo tudi klimatski pogoji. Festival sicer finančno tehta 40.000 evrov in na neki način še vedno ostaja projekt entuziastov.