Mednarodni znanstveni tednik Nature je pred nekaj dnevi objavil študijo, ki razkriva točko ranljivosti tako imenovanih superbakterij, ki sicer veljajo za zelo odporne tudi proti najmočnejšim antibiotikom. Kot je zapisal britanski Guardian, lahko tovrstno odkritje pomeni nov način zdravljenja obolenj, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti obstoječim antibiotikom. To odkritje bi lahko utrlo pot novi generaciji zdravil, ki napadajo »obrambni zid« superbakterij.

Kot opozarja predsednica Sekcije za protimikrobno zdravljenje, izr. prof. dr. Bojana Beović, je neučinkovitost antibiotikov, ki jih imamo na voljo, vzrok za nekaj deset tisoč smrtnih izidov letno na evropski ravni. Po podatkih zdravstvene blagajne (ZZZS) se Slovenija uvršča med tiste evropske države, ki antibiotike predpisujejo zmerno.

V zadnjem desetletju se je poraba antibiotikov v Sloveniji znižala za četrtino, ocenjujejo pa, da bi jih lahko brez škode za zdravje bolnih predpisali še tretjino manj. V Sloveniji sicer za antibiotike v zadnjem obdobju porabimo okoli 12 milijonov evrov na leto. Kar 80 odstotkov jih predpišejo zdravniki v osnovnem zdravstvu. Najpogosteje zaradi okužb dihal, podkožja in sečil.

Po besedah dr. Beovićeve naj bi bil eden od razlogov za pomanjkanje novih antibiotikov manjši interes farmacevtske industrije za zdravila, ki jih bolniki jemljejo za akutne bolezni le kratek čas, saj so tržno bolj zanimiva tista, ki jih morajo bolniki zaradi kroničnih bolezni jemati desetletja.

Globalna grožnja zdravju

»Odpornost bakterij proti antibiotikom je ena od najresnejših groženj zdravju današnjega časa,« je za Guardian pojasnil eden izmed raziskovalcev, profesor z University of East Anglia, Changjiang Dong, in pristavil, da morda pomeni še večjo grožnjo globalnemu zdravju, kot so ogrožajoče posledice podnebnih sprememb.

Dejstvo je, da smo v zadnjih letih priča velikemu številu bakterij, ki so popolnoma odporne proti zdravljenju z antibiotiki, njihovo število pa z leti skokovito narašča. Po poročanju Guardiana naj bi bila nedavna raziskava odskočna deska za zdaj že nujno potrebna zdravila nove generacije.

Boljši obeti v boju proti superbakterijam

Gramnegativne bakterije, med katere spada tudi bakterija E.coli, in bakterije, ki povzročajo gonorejo, kolero in legionarsko bolezen, so še posebno odporne proti antibiotikom. Razvijejo lahko številne mehanizme, s katerimi postanejo odporne proti zdravilom.

Specialist klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, asist. dr. Samo Jeverica, je za Dnevnik povedal, da je protimikrobna odpornost gramnegativnih bakterij v zadnjem času eden izmed ključnih problemov, s katerim se srečujemo pri zdravljenju bakterijskih okužb tako v bolnišnicah kakor tudi v domačem okolju. Kot pravi, naj bi srž problema tičal v strukturi celične stene te skupine bakterij, ki je sestavljena iz dveh plasti. Zelo pomemben gradnik celične stene gramnegativnih bakterij je tudi lipopolisaharid (LPS), ki pomeni pomembno prepreko za vstop antibiotikov v notranjost bakterije. Obenem LPS močno aktivira prirojeni imunski odziv človeka proti bakterijskim okužbam in je lahko v primerih hudih okužb vzrok za nastanek septičnega šoka.

Po besedah Jeverice se z odkritjem te, do zdaj nepoznane celične strukture odpira novo področje v boju človeka z bakterijami, saj bi po njegovem mnenju ta nova struktura lahko pomenila pomembno tarčo za nove antibiotike. Lokacija membranskega kanalčka v celični steni gramnegativnih bakterij naj bi bila zelo pomembna za protimikrobno zdravljenje, saj nekateri najbolj učinkoviti antibiotiki današnjega časa (npr. penicilin, cefalosporin in drugi) delujejo prav na strukture v celični steni bakterij.

»Pot do zdravila, ki bo narejeno na podlagi novega odkritja in ga bomo lahko uporabili pri bolniku, je še dolga,« opozarja predsednica sekcije za protimikrobno zdravljenje, dr. Beovićeva, obenem pa poziva k previdni uporabi antibiotikov, saj lahko le tako v čim večji meri ohranimo njihovo učinkovitost. »Ne pomaga niti kirurgija niti intenzivno zdravljenje raka, če bolnik zboli za okužbo, ki je ne moremo pozdraviti.«